Skeptik sem pri mailingih prejeti pošti, ki priroma v moj e-nabiralnik z naslovi “pomagajte”, “posreduj sporočilo naprej” in podobno, zato tudi danes nisem ravno takoj odpirala priloženih dokumentov ob sporočilu brez spremnega teksta, z naslovom “VSAJ POÅ LJI NAPREJ, PROSIM”.
Pa le odprem prvi dokument in berem na roke napisano pismo 13 letnega fanta. Mi seže do srca, vendar nisem prepričana ..zadaj se lahko skriva marsikaj. Poklikam odprem naslednje priloge in vidim sliko fanta na vozičku poleg Igorja Berganta. Hmmm, nekaj resnice bo že na tem. Na koncu berem tudi pismo Društva Paraplegikov, ter izsek članka iz časopisa. Že zapisujem na list papirja številko žiro računa …pred nakazilom pa se seveda odločim, da podatke še malce preverim.
Na Googlu odtipkam Robi Bojanec in dobim precej zadetkov.
V prvem razredu je Robi še fant brez vozička in na strani njegove osnovne šole se je zapisalo, da bo skrbel za Uhca. Uhcu je bilo nedvomno lepo pri Robiju.
In kaj sedaj? Å e vedno sem malce skeptična Slovenka, saj me je zmotil datum na pismu Društva paraplegikov. To je vendar star dopis?! Iščem datum pisma Robija. Ni. Iščem datum članka. Ni. Grem nazaj na Google in najdem članek, ki je bil objavljen na spletni strani Dela. Seveda je članek plačljiv, grrrr! Vseeno opazim, da je bil objavljen junija 2006! Pred enim letom!
In? Ne vem… najbrž ne bom nakazala nič, ker sem dvomljive narave pa čeprav ne bi težko pogrešala nekaj v ta namen nakazanih €€€ . Ne želim pa naivno podarjati na temelju zgodbe, ki se seveda dotakne vsakega. Takšnih zgodb je nešteto, le da vsi ne obvladujejo vseh “marketinških” prijemov in vsaka pač ne zaide v moj e nabiralnik.
In kako je z zlorabami v teh primerih?
Robi,
O tebi in tvoji situaciji vse dobro in se tudi iskreno opravičujem, če se je karkoli napačno razumelo. Pošto, ki sem jo prejela sem dala na splet, ker se mi je zdelo, da lahko ponovna objava (čeprav stare zadeve) pri ten le pomaga in prav nič škoduje.
Res pa je, da po spletu kroži na kupe podobne pošte in nekateri ljudje takšne zgodbe zlorabljajo in ob tem sem se le dotaknila takšnega razmišljanja in mislim, da dovolj dobro (vsaj sama sem bila do sedaj v to prepričana) pojasnila, da ne govorim o Robi Bojancu ….npr. lahko resni primeri (kar je najbrž bil …ali celo je še vedno Robi Bojanec).
S prispevkom sem želela le opozoriti na težavo, ki jo imajo/te lahko tisti, ki pomoč res potrebujejo/te na račun zlorab.
Celoten prispevek lahko popolnoma umaknem in izbrišem vse komentarje, če je takšna tvoja želja in če meniš, da te zapisi prizadanejo ali ti kakor koli škodijo. To res ni bil moj namen.
Pozdrav.
Mislim, ko sem bral vaše komentarje se mi je zdelo, da ne bi smeli tako govoriti kajti, če bi se kak vaš sorodnik poškodoval tako kot sem se jaz, mislim da nebi dajali takšne komentarje kakor ste jih tu napisali. Prosim, če bi take komentarje lahko obdržali zase saj sem jaz Robi Bojanec še vedno na vozičku. Tisto pošto ki jo dobite ali ki ste jo že dobili bi prosil da jo ne pošiljate naprej. Prisil bi Vas za razumevanje. Hvala
Jaz priznam da takšna pisma preprosto ignoriram iz preprosto istih razlogov, ki si jih omenila ti Saša. Sama sem skeptik že glede tega, da bi nakazala denar kakšni večji dobrodelni organizaciji. Bolj mi je všeč način, ko nekdo v časopisu objavi članek in potem je zraven tako naslov tistega ki potrebuje denar oziroma naslov novinarja kjer lahko stvar preverim. POznam nekaj zgodb, ko se denar steka iz rok v roke, tistim, ki bi ga morali dobit pa pade le bore majhen delež:(
Dajana, iskala sem datume na teh dopisih, ker ponavadi pošta še 3 leta po tistem, ko je bila stvar aktualna, kar kroži.
Mail o tem fantu sem jaz dobila DANES – leta 2007, kot kaže pa se je vse okrog tega dogajalo že marca 2006
Ta mail me je spodbudil k razmišljanju, da morda nekateri lahko spretno izkoriščajo takšne zgodbe tudi v smer zlorab, po drugi strani pa zaradi takšnih stvari lahko resni primeri (kar je najbrž bil …ali celo je še vedno Robi Bojanec) izgubijo prispevke ljudi, ki ne podarjajo zaradi nezaupanja.
Zlorabo tega bi jaz ZELO kaznoval. S tem izgubljajo ljudje, ki bi res rabili.
Ravno danes sva bila z Moniko pri eni družini in bomo pomagali. Malce počakaj, obljubim, da bo imelo dober učinek in bo res šlo tja, kamor je treba.
Ampak mal časa rabiva…:)
Ne vem točno, kaj išečš, a o tem sem jaz pisala. Tudi na eDiju! LP
http://dajana.blog.siol.net/2006/11/14/pomagaj-ce-mores/