Ste me v zadnjih treh mesecih kaj srečali na Kliničnem centru? Ne? Le kako, da ne, ko pa sem v februarju, marcu in aprilu kar naprej krožila tam?!
Oh, o KC-ju bi imela precej za pisati, saj me prsti kar zasrbijo, kadar me kaj razjezi in tam, o ja, tam je veliko stvari, ki me jezijo! Pa ne sestre ali zdravniki, ti so čisto OK, ljudje pač, krvavi pod kožo, včasih prijazni, drugič mrki, včasih zmotljivi, drugič uspešni. Nekdo je za zdravnike rekel:1 “Njihove uspehe osvetli sonce slave, neuspehe skrije zemlja”.
Nekega dne, ko sva z možem odhajala iz obiska pri njegovemu očetu se je ulilo kot iz škafa. Midva sva seveda bila brez dežnika. Mokra, kot cerkvene miši sva prišla do najinega avta, ki sva ga seveda parkirala 5 ovinkov in 7 ulic ter vsaj 4 brezdomcev2vstran.
Pa sem razmišljala kako na obisk prihaja kakšna “mamka” iz Žbljgrada.
Takole se ti najbrž godi, če si “mamka” in prihajaš na obisk k svojemu ateju, ki so ga namestili npr. v 7 nadstropje te veličastne zgradbe.
Ne vem kaj bi se na tak turoben nevihtni dan dogajalo z njo, a recimo, da jo raje postavimo v zgodbo na nek lep sončen avgustovski dan.
Naša3 mamka se torej iz Žbljgrada pripelje s svojo staro Å kodo in recimo da se po ljubljanskih cestah še nekako znajde in da brez težav počasi pritiska na gas po Zaloški cesti.
Išče parkirno mesto in gleda levo desno že od porodnišnice naprej … a mi vemo, da ji mesta ne bo uspelo najti, kajne? Pelje do parkirne hiše Å entpeter4 a ker mamka ve, da so takšne hiše v Ljubljani strašansko drage, poskusi srečo najti drugje. Mi vemo, da ji ne bo uspelo, kajne? Lahko se celo postavi v kolono že čakajočih vozil na ploščadi pred urgentnim blokom, a četudi ima dovolj časa in bo prilezla v posvečeni prostor, bo imela tam nešteto težav, saj mamka ni najbolj vešča manevriranja in svoje Å kode pač ne more postaviti v vsako najmanjšo luknjico.
In končno bo mamka ugotovila, da je najbolje, če le parkira v garažni hiši. Sem že rekla, da ima težave z manevriranjem? No, v garažni hiši jo brez težav spustijo vanjo in tudi “dovolijo”, da se lepo popelje v prvo nadstropje, a tam jo že pričakajo z zvito zavitimi ovinki, ki bodo mamki pričarali potne srage na čelo. A ona se ne da, kljub neznosni vročini in seveda svoji stari neklimatizirani Å kodi, in avto končno stoji na svojem parkirnem mestu!
In sedaj bo potrebno priti ven! Aha, vrata so takoj zraven. Ja, ja piše že, da je ‘namenjeno le zaposlenim’ … a kaj, ko kakšnih drugih vrat ne bo videla pa tudi smerokazov ni nikjer. Opa, ko bo počasi prikrevsljala po stopnicah do pritličja, bodo tam vrata zaklenjena. Itak! Resda so bila zgoraj vrata lepo in vabljivo odklenjena, a kaj mamka ne zna brati?!! Saj lepo piše, da je to izhod ‘le za zaposlene’, ona pa ni zaposlena, kajne?! In to nikjer! Razumljivo, da se zmotim jaz, ki sem pač še vedno ‘zaposlena’ in še blond povrhu5 🙂
Å e enkrat gor pa v drug del stavbe, v dvigalo in ….. končno bo mamka zunaj!
A zunaj bo vroče, sonce bo pripekalo, … aja, obiski so itak le od 12:00 – 16:00 … torej bo zunaj huuuuuudo vroče. Počasi bo krevsljala proti glavnemu vhodu. Mimo kioska s sadjem, a ker težko hodi in bo v kiosku še kakšnih 10 stopinj bolj vroče, se bo preudarno odločila raje kupiti sadje v avli bolnice. Saj bolnice imajo trgovino s sadjem, kajne? Takšne, ki so odprte noč in dan? Pa še slaščičarno in kakšno priročno trgovino?
In krevsljala bo počasi …. počasi po razgreti “avtocesti”, ki je “lepa”, prostrana, zanimiva, granitna in ima ob robovih nekaj malega grmičevja, drugače pa … hmja .. malce manj sence in neke uboge klopce, ki so bile najbrž nekoč namenjene mladim zaljubljenim parom, saj kaj več, kot dve koščeni stiskajoči se riti, tja ne moreš zriniti.
In mamka bo po kakšnih 15 minutah le prikrevsljala do vhoda. Å irokega in impozantnega portala. Vstopila bo in pred njo se bo odprl še bolj impozanten pogled. Pred njo bo širok in odprt prostor. Prostor, ki služi …. hmmm ….. čemu že?
Ona ne bi kupila knjig, ki jih bodo ponujajo na razvlečeni tržnični mizi…. rada bi kupila breskve …. a vraga, ko je ta vlak že odpeljal s tisto razgreto stojnico pred njenim pohodnim podvigom!
Po rahlem kroženju po res impozantnem in prostornem hodniku in brezupnem iskanju sadja ali kakšnih čokoladic, napolitank, bo mamka raje odšla proti dvigalu.
Pred dvigalom že gruča neučakanih ljudi. Le kaj se dogaja danes z dvigali?! Danes? Oh, ja, srečni tisti, ki so nevedni! Dvigalo bo končno prišlo, vrata zapiralo dobrih nekaj minut in se odpeljalo še v klet. Dvigalo polno obiskovalcev, ki bodo pritiskali na edini možni gumb, ki kaže navzgor. Zakaj jih bo peljalo dol?! Klet 1, klet 2 … seveda se bo v vsakem nadstropju ustavilo in enako, ko bo potovalo navzgor. K1, pritličje …. ja, ja, ljudje ne bo šlo več, to dvigalo bo povsem zabito s skupino rahlo preznojenih ljudi …ok, naša mamka bo malce močneje preznojena, a še vedno ne tako močno, kot ata, ki bo stal poleg nje in je prišel v bolnico naravnost z gradbišča. OK, dvigalo se v prvem nadstropju ne bo ustavilo, a drugo, tretje, četrto, peto in šesto – zagotovo.
Končno bo v sedmem nadstropju. Obiskala bo sobico svojega ateja, ga podržala za roko, mu povedala kaj se ji godi, se veselila njegovega stiska rok in pomežika z očmi, kaj več pa niti ne bo pričakovala. Pomahala mu bo v slovo in počasi odkravsljala proti dvigalu.
Čakala bo na dvigalo, se popeljala dol ter počasi, počasi odšla do parkirne hiše. Parkirna ura je sicer draga, a mamka se ne bo preveč obremenjevala saj je bila dokaj hitra … ateja je bila držala za roko le borih 15 minut.
A šok?! Plačala bo 2 uri parkirnine, saj je bila za 2 minuti prepočasi kravsljala po široki in neuporabni “cesti” pred kliničnim centrom!
Pa da se ji naslednjič zgodi, da od vsega hudega kar v bolnici ostane!!!!!
Kolikor vem, je bila lastnik zemlje, kjer stoji garaža, MOL. Oni so prodali sedanjim lastnikom in zdaj je kar je. Je pa to bilo še “pod” Danico. Tako da to nima veze z UKC.
@mojcej; exactly! Točno to sem želela povedati 😉
@Val; A si že kdaj parkirala v TEJ parkirni hiši pri KC? Ta parkirna hiša ni le pregrešno draga (cene so kot v najstrožjem centru mesta), ampak ima tudi ‘goljufiv’ sistem, saj bi pri vsej avtomatiki zlahka (naj me vrag, če ni tako) izračunali natančen čas parkiranja, ne pa da po 62 minutah z lahkoto udarijo 2 uri! Ja, tudi jaz zlahka plačam parkirno hišo in npr. ravno prejšnji teden sem za jutranje parkiranje v Ljubljani plačala 7€ … ok, se zgodi …. a mi smo očeta obiskovali 3 mesece …. skoraj vsakodnevno in skoraj vsakič plačali 4€!! Izračunaj kaj to pomeni za nekoga, ki ima ubogo penzijo!
In ja, vsekakor se da izogniti vsem težavam. Npr. prideš s kolesom … ali pa nekdo te mimogrede zapelje … ali parkiraš nekje pri tržnici Moste in se 2 postaji pelješ z avtobusom :), sadje seveda kupiš v trgovini v svoji vasi, še bolje da nakupiš napolitank za celomesečne obiske :), za boj z vročino (ali dežjem) si prineseš veliko marelo, pa celo zložljiv stol si bi lahko natovorili na kakšnega rudlna in ga vlekli za sabo :), a še vedno trdim, da je KC čisti zgrešek glede uslužnosti pacientom in njihovim obiskovalcem – torej ‘strankam’ KC-ja.
Jah, očitno se jim za ‘stranke’ ni potrebno boriti.
Mislim, da ljudje gledamo na te stvari zelo različno… Meni recimo ni preveč plačati za parking, če mi to pomeni nekaj minut več s tistim, ki je v bolnici, niti mi ni preveč, če gre za moje zdravje. Ne rečem, hudo pregrešno drago je parkiranje v garažni hiši, ampak mi je ta denar manjši “strošek” od tistega, ko živčno iščem zastonj parking. ÄŒe vem, da grem “le” na pregled krvi, tudi jaz malo prevozim bližnje uličice, a prav daleč se mi ne da vozit.
JA seveda podpiram idejo, da bi morali zgraditi parkirno hišo, ki bi bila del KC in bi bilo parkiranje zastonj ali vsaj zelo ugodno, ampak glede na trenutno stanje je moje ravnanje pač tako.
Kar pa se tiče “darilc” bodisi breskev bodisi knjig… Ko sem bila sama v bolnici, so mi vse nakupili že doma oziroma v trgovinah v bližini doma in tak je tudi moj način razmišljanja. Ja, morda kdaj res ni spotoma, ampak Mercator je povsem zraven KC in mislim, da izbira res ni več omejena le na stojnico s sadjem in pa trgovino z bonbonierami.
Se pa res strinjam glede klopc…teh je pa absolutno premalo in tudi ta veleširoki vhod pred KC bi lahko imel kako drevo več kot le granitne kocke, avla pa tudi morda ni najbolj smiselno oblikovana. Å e evdno pa mi je všeč, da je velika in široka, kajti v bolnici se nihče ne “stiska” preveč rad, s to prostranostjo pa vsak lahko ohrani svoj osebni prostor.
Saj ni treba, da je to stara mamka, lahko je tudi čisto mlad dinamičen in iznajdljiv človek, ki je prvič v Ljubljani… če ni prvič v Ljubljani, pa je prvič v Kliničnem… in ni nujno, da gre na obisk… lahko gre na pregled in ga stiska v grlu in okoli srca …