so rekli včasih …. Ja, to je tudi ena iz časov socializma, ko so se ljudje bali povedati vse kar so imeli na umu.
Danes te stene ne le poslušajo, danes stene tudi gledajo 😉 !To, da si v avtu ni dobro vrtati po nosu, predvsem ne takrat, ko zdolgočaseno sedite v njem, medtem ko šofer nakupuje fasungo hrano in plačuje bencin, to najbrž veste?! Poleg tega ne pozabite, da vas na pumpi bencinski postaji snemajo. In danes res ne morete vedeti, kdaj boste morda postali slavni in bo posnetek iz njihovega arhiva romal na POP TV in potem…… adijo predsedniška kariera.
Bognedaj, da ste kaj podobno nespodobnega že počeli med probavanjem oblačil v nekdaj tako fino tehnično opremljenih garderobah Emporiuma. 🙂 Potem vam je itak jasno, da vam sploh ni treba niti začeti z zbiranjem podpisov.
Jaz sem že skoraj, skoraj na tem, da sem si predsedniško kariero zapravila in to ne s celulitom podrobno prikazanim na posnetkih Emporiuma pa tudi po nosu si vrtam le pri največji hitrosti, ko me zagotovo nihče ne more dovolj pozorno opazovati … ne, ne mene so skoraj uničili drugačni posnetki;
Nekaj let nazaj … kakšnih 7-8 let nazaj… smo moj Tomaž, njegov brat, njegova žena in jaz lepega nedeljskega dopoldneva prisopihali na vrh Å marne gore. Gužva strašna vsepovsod, naše riti pa so prav hlepele po nečem, kamor bi se namestile. Zagledamo nekakšno tribuno ob steni cerkve in se namestimo. Ob sicer strašanski gužvi, smo tam sedeli le mi štirje, nihče drug. Do tja smo se morali prebiti … dobesedno priplezali smo preko nekih škatel in kablov … baje se je pripravljala nekakšna prireditev …. nas bodo že dol vrgli, če jih bo motilo, smo si mislili…. In tako nekaj časa mirno počivali in lovili sončne žarke, kasneje pa začeli po babje (čeprav smo imeli dva moška pripadnika zraven) pleteničiti. “Obdelali” smo vse sosede, tašče, strice, tete … ja, prav spomnim se, da je tekla močna in globoka debata o takšnem in drugačnem sorodstvu …. ko v nekem trenutku opazimo, da vsa preostala Å marnogorska druščina gleda, ne, celo bulji v nas. Vsi, ki so v tistem trenutku sedeli na vrhu Å marne gore, so obrnjeni proti tribuni, se nasmihajo in nas opazujejo ….
Aaaaa? Kaj dogaja???!!! OK, smo pač zanimivi, ker smo se edini prerinili na tako lepo mesto! Nadaljujemo, ker je bila debata ravno sredi vrhunca, …….. ko nekaj malce zadoni …. nekakšen eho … saj veste, ko se z mikrofonom preveč približaš zvočniku. Aaaaa?!
Tipčki, ki so pripravljali teren za nek zborovski nastop, so tam na Å marni, leta 1999 priredili prvi reality show! Z nami , kot glavnimi akterji! Ozvočili so nas in vsem obiskovalcem priredili nepozaben nastop bratov Gerčar z družinama 🙂 Na Å marni se mi nekateri še danes nasmihajo, čeprav sem že najmanj 20krat zamenjala pričesko. Samo še Planinšek mi lahko pomaga 🙂
Takole tale zgodba je bila še ena iz kategorije “ko sem se osmešila“, da ne boste rekli, da sem le obljubljala, da bo zgodb več, potem pa na to popolnoma pozabila.
Oh, imam jih še na zalogi, ja. 🙂
Ja, katastrofa, tale opravljanja. Å e bolj grozna je una varianta, ki se je zgodila mojemu sodelavcu. Namreč, kupili so novo sedežno, povabili prijatelje. Ti prijatelji so kasneje, nevede klicali njihovo mobi številko in opravljali njihovo sedežno, češ, da ni boljša od njihove stare, pa čeprav je Natuzzi.
Z možem opravljava le še v spalnici, da otroci nič ne slišijo. Drugače gre zadeva takoj okoli.
No, tole zgodbo sem že pozabila, si pa domišljam, da me eni tam na Å marni gledajo. Zdaj vsaj vem zakaj.
Neprijetno! Je treba bit pozoren, vedno in povsod.