Ljubim ali koristoljubim?

Nekoč mi je nekdo povedal nekaj. Rekel je naj se vedno vprašam kaj je motiv, ki se skriva za potezo nekoga, ki se guzi okrog mene. Nema ljubavi kar tako, vsi mi naj bi imeli za hrbtom kalkulator, kamor na hitro vržemo tisti plus in minus in ugotovimo, koliko je še vredno izgubljati energije za tisti večerni poljub.

Ma, saj sem romantik, res sem! Se raznežim in razjokam ob ameriških limonadah, a v RL mi je več kot jasno, da ga ni princa, ki bi na belem konju prihajal in bi skupaj odjezdila po ulicah New Yorka, čeprav vedno znova upam, da morda pa te moje blodnje ne držijo.

Kaj pa vi mislite?

14 Replies to “Ljubim ali koristoljubim?”

  1. Mislim, da smo ljudje v svoji naravi dobri. Vedno znova sem presenečena, ko se iz čisto prijaznih, naključnih “dober dan” zapletem v prav prijetna znanstva. No,s komunikacijo res nimam težav. Je pa res, da si nekaterih ljudi še posebno vesel, pa ne zaradi plusov, ki jih boš imel z njimi. Zato, ker te znajo nasmejati, opogumiti pri kakšnih odločitvah, prisluhniti ipd. Poznam pa take, ki res kalkulirajo, s kom se jim splača družiti, kdo jih bo potem opazil….
    Ja, sem zašla s teme ljubezni in princev. Midve pri princih nisva bili preračunljivi, a ne ! Že moja najstnica je ugotovila, da lepi in bogati “konji” niso vedno zanimivi in simpatični. Imaš pa problem, če je prejšnji stavek trdilen.

  2. Ljudi že apriori jemljem kot dobre in odprte. Nikoli sploh ne razmišljam o tem, ali kaj hočejo od mene, mi sploh na misel ne pride. Res pa je, da se do sedaj še nisem opekla.

  3. Ne vem ali je to preračunljivost. Se nisem nikoli spuščal v globoko podzavest. Kolikor pa se zavedam, pa definitivno ne. Lahko pa, da na zunaj izgleda povsem drugače.

  4. Joj Saša…pa sej sem pripopala kar nekaj smiley-jev, zato sem upala, da me ne boš resno jemala. Na ljubezen ne gledam preračunljivo, je pa res, da vsekakor bolj trezno z vsakim letom več…kar morda ni najbolje, a pač drugače ne znam 🙂 ÄŒe moj dragi ne bi imel avta, bi ga pa jaz pobrala pred hišo 😉

  5. Ah, to se je rafko ko so snemali. Pa je bilo vse skupaj predrago, da bi ponovili potlej pa so pustili napako. Dejansko je tako, da je “Moj beli konj, je crne barve”. 🙂

  6. BGH; katera ljudska pesem je to? Moj črni konj ne rabi uzde, uboga me … a ni to ena popevka Rafka Irgoliča 🙂 drugače pa v takšnem primeru, četudi ni bel 🙂

    Val; pa ne tako preračunljivo gledat na ljubezensko zvezo 😉 Vidiš, da smo torej preračunljivi, koristoljubni?! Bi se sploh ukvarjala danes z nekom, ki bi se ogrel zate pa pri recimo svojih 30 letih še ne bi imel avta? Bi lahko zagorela ljubezen … takšna brez razmišljanja, … ali pa bi kolebala in razmišljala, če je to sploh lahko to?

  7. Paaaa odvisno, kako gledaš na stvar…Tudi če greš s prijateljem le na čvek, imaš od tega neko korist, ki se jo konec koncev zavedaš – v tem primeru recimo zabiješ prosti čas, izveš, kaj se dogaja s tvojim bivšim, ki je sosed od tvojeg prijatelja ipd. 🙂 Lahko pa vzameš stvar drugače in te novice, ki so del prej omenjenega “koristoljubja”, vzameš kot spontan rezulat tega, da si užival v družbi s prijateljem.
    ÄŒe pa smo že pri ljubezni in princih…da bi danes k meni nekdo prijahal na belem vrancu? Hmmm, lepši so mi črni konji, pa še zagotovo bi izbrala tistega z jeklenim konjičkom s čim več konji pod havbo 🙂 (pa nisem pleh pi*** 🙂

  8. Jaz mislim, da zaradi slabe ekonomije kobilarne lipica, dejansko ne bo princa na belem konju.

    Razen ce se drzimo nauka tiste ljudske pesmi:

    “Moj beli konj, je crne barve”

  9. jaz pa mislim, da je koristoljubje lahko povod, čeprav je ta beseda hudičevo negativna.

    bi raje rekel, da iščem ljudi z nekimi skupnimi interesi in idejami, vedno razmišljam, kaj lahko skupaj in kako. se pravi, da je korist vseh. nikoli pa ne bi imel za prijatelja nekoga, od katerega bi vedel, da lahko samo nekaj potegnem in dobim, ne bi pa moral komunicirati, razmišljati, se pogovarjati, opravljati…

    skratka ja, iščem ljudi s skupnimi interesi, s katerimi lahko tudi kaj naredim, vendar to ni temelj prijateljstva, možno pa je, da je povod…

  10. Ne, ne mislim, da delamo vse iz koristoljubja. Ok, pustmo službene zadeve, ko se je treba borit za obstanek, kakšno požret, se nasmejat tistemu, ki bi mu najraje zavil vrat… 🙂

    Prijatelji… ne, pri meni ni koristoljubja…, no way… Jih je malo, ma so tisti taki tapravi… jim ne bi obrnila hrbta, pa karkoli bi se že jim zgodilo.
    Res je, z nekom se razideš, spoznaš nove…, ampak tako je življenje…, veze se ne prekinejo zaradi tega ker ne bi bilo več kaj “črpati”, ampak zato ker nam tok usmerja “teta usoda” (imam vedno bolj tak občutek, čeprav recimo, da še vedno najbolj zaupam svoji zdravi presoji)…

    A princi? Da jih ni? Imaš prav, samo nekaj si pozabila: Tudi princesk NI! 🙂

  11. @alcessa; mene tudi zanimajo tisti iz RL, ampak vseeno takšni, ki se čim bolj približajo hipotezi princa

    sicer pa @sekundek, jaz sem v bistvu svojega princa že našla pred 23 leti …morš mislt 🙂 in ja, shit konj ni niti slučajno bel …sem opazila čez nekaj let pa tudi jezdec ni ravno iz kraljeve družine.

    Ampak bolj, kot to, ali princi res obstajajo, me zanima ali res verjamete, da ljudje delamo veliko stvari zgolj iz preračunljivosti? OK, razen takrat, ko si na smrt zaljubljen in v primerih starševske ljubezni 😉 ?

  12. To, da se v vseh pogledih enačita in sta si usojena je larifari. Dejansko je razlika tisto kar privlači in se dopolnjuje. Tudi sčasoma se stvari navadiš in ti postanejo pozitivne tiste, ki jih prej nisi opazil.

    Zato princ na belem konju – no way. Å e v Shreku je zamudil 😉

  13. Mene pa princi ne zanimajo … Resnično rada imam samo ljudi iz RL, krvave pod kožo, dobre in slabe obenem. ÄŒe niso tečni in mi ne kradejo energije.
    Za aktivno koristoljubezen sem absolutno prelena; ne bi pa vedela, a del mojih možganov “brez moje vednosti” preračunava pluse in minuse. Poznam pa ljudi, pri katerih je očitno, da počnejo točno to. Priznam, da jih ne maram, vendar se ne bi razburjala, če nekdo “nehote” pozna prednosti in slabe strani nekoga in se odloča glede tega.

Komentarji so izklopljeni.