Opel seka

Pravi moj oče.

Prvi avto mojega očeta je bil Fičo – Fiat cinquecento. Kupil mu ga je njegov ata. Morte misl’t, ata mu je kupil prvi avto! Ne vem zakaj se ta občutek za obdarovanje ni dedoval1 Skratka tega belega Fička smo so v našo družino sprejeli enkrat leta 19602. Torej, jaz Fička nisem spoznavala pobliže, sem pa zato uspela zato packati in bruhati po lepi novi zeleno sivi Mazdi. Ne, ne te ni več kupoval ata, a močno sumim, da je moja babi konkretno sofinancirala vse nadaljnje nakupe avtomobilov v naši družini. To je bil najbrž tudi eden poglavitnejših razlogov, da je naš oče avtomobile kupoval na zelo dolga obdobja, saj babi spomin le ni tako pešal, da se po 3-5-ih letih še vedno ne bi spomnila koliko denarja je nazadnje prispevala k nakupu novega štirikolesnika. Pa tudi inflacija in črtanje nul na našem denarju je naredilo svoje pri spominu naše babi.

Meni je bila Mazda zelo ljuba, a naš oče je že takrat sanjal o Opel-u. Kaj vem kakšne pogovore sta imela z mojo babi in kaj se je dogajalo v glavi mojega očeta, a nekega lepega dne pred več kot 30 leti, je naš oče domov pripeljal svetlo modro ladjo. Ja, ja, ladjo … prav tako dolga se mi je zdela. Grdo, veliko in svetlo modro novo Vauxhall Vivo smo dobili namesto Opel Kadetta, ki ga je moj oče vsak dan ogledoval v izložbi avtomobilske prodajalne.

Baje je takrat nek “strokovnjak” mojega očeta prepričal, da je Vauxhall Viva, enako dobra, kot Opel Kadett, morda celo za odtenek boljša in cenejša. Angleški Opel, je tej svetlo modri spaki govoril moj oče. Ah, itak je bil to kiks desetletja in moj oče je še naslednjih 10 let sanjal o “pravem” Opel-u.

Pa mu je končno uspelo, po dolgoletnem mučenju je modro spako zamenjal za novo živo rumeno Opel Ascono. Ja, valjda, naša babi je bila še živa. 🙂

Morda mi je bila ta kakšen mesec ali dva všeč, ko pa sem videla kar nekaj živo oranžnih Opel Ascon, ki so jih furali avstrijski vodoinštalaterji in si med drugim preko cele zadnje šipe nalimali nalepko Ascona, me je entuzijazem povsem minil. In zmrdovala sem se tudi pred 14 leti, ko je moj oče rumenca zamenjal za kovinsko …pazi, kovinsko3 bordo Opel Vectro. Babi takrat ni več prispevala, je pa od dediščine sigurno nekaj padlo tudi na ta konto. 😉

Moj oče jih ima že 70+ in po 14-ih letih se je odločil, da je skrajni čas, da avto zopet zamenja. Za kaj? Ja, Opel-a valjda!

Po nakupih smo odšli tokrat vsi: dedi4, babi5, ki je prevzela vlogo financerja, Tomaž, Jaka in jaz. Očetu smo poskušali uturiti Peugeot-a, Seat-a, Renault-a, Citroen-a, a na koncu smo popustili in težili le še s tem, naj izbere ČRNO Opel Corso.

Ah, OK …. kupili smo srebrno Opel Corso. Mah, saj je cute, a morate me razumeti, ko ob omembi besede Opel, vedno malce pobledim.

Moj oče se je do prodajalne pripeljal s svojim ponosom – kovinsko bordo Opel Vectro, letnik cxccft6 in prodajalca povprašal, če jo vzame staro za novo. Mi vsi ostali, razen dedija, smo ostali kar v prodajalni in takoj po vrnitvi v salon popolnoma razumeli nasmešek prodajalca7.

Dedi je vplačal polog, dobil še nek fotoaparat za darilo potem pa se lotil prodaje svoje strašansko dobre makine. 🙂 ja, ja, odgnal je nekaj nesramnežev, ki niso znali ceniti prave vrednosti tega avtomobila in na koncu pod pritiski naše babi in pomanjkanjem prostora v garaži, le popustil in svojo ljubico prodal močno, močno pod ceno8

Å e sreča, da je Opel-ov center v Ljubljani povsem zraven bencinske pumpe, kajti moj oče po zaustavitvi avta in tankanju bencina, le tega ni znal vžgati brez pomoči prodajalca. Ja, čas je šel naprej in v zadnjih 14-ih letih so se avtomobili precej spremenili. Moj oče se ni. On še vedno deluje po starem. Å e vedno, avto ogreva vsaj 5 minut preden spelje, komaj smo ga prepričali, da sedežev res ni potrebno oblačiti v nove sedežne prevleke, a je nato na zadnje sedeže položil brisače, čeprav močno dvomim, da se bo nanje sploh kdaj kdo usedel- Klima je itak pogavje zase in oba z mamo imata nič koliko dela z obračanjem ventilatorjev sem in tja, ker baje strašansko piha in bi se lahko prehladila, zato sta nas prosila, naj kar uredimo tako, da je klima stalno izključena. Preden pa naša dva izstopita moj oče itak še 3x poskuša ugasniti luči, da se mu ja ne bi izstrošil akumulator. Baje je avto tako strašansko fancy, da ima upravljalec za radio na obvolanskih ročkah, a kaj ko je to tako komplicirano, da se raje vozita kar z ugasnjenim radiom. Električno spuščanje šip pa je takšna uganka, da smo z očetom kar nekajkrat vadili, saj si res nisem želela, da na cestninski postaji odpira vrata, ker na srečo vsaj to še deluje na stari preverjeni način – s kljuko.

In nekaj dni nazaj na moj mobi prileti enostavno vprašanje tegale mojega prijatelja: “Opel ali Seat?” Halo?!!!

No, saj ne da bi imela posebna nagnjenja do Seat-a, a tudi za Å kodo bi navijala bolj, kot za Opel-a.

Jaz prisegam na Mini Cooperja, kot protiutež v velikosti pa na Nissan Pathfinder-ja. Ja, kaj čem sem pač avtopič**9 in že od nekdaj rada pogledam za hudim avtom, še raje pa se vozim v njem.

Za Minija sem težila leta …leta, res! Pa ne, da si ga ne bi mogla kupiti sama, a pri nas je odločitev za nakup avta, ne glede na to, kdo ga vozi, skupna. Imamo ga že več kot eno leto in bojim se, da jabolko pač ne pade daleč od drevesa in da bo naš Jaka čez nekaj let prisegal na vse, le na Minija ne. 🙂

  1. najbrž preskoči eno generacijo [↩]
  2. 5 let pred prelomnim dogodkom v naši družini [↩]
  3. takrat je bilo to uberstajliš [↩]
  4. tako sedaj kličemo mojega očeta [↩]
  5. moja mama [↩]
  6. skratka pred Kristusovim rojstvom [↩]
  7. a nam vi kaj plačate, da jo odpeljemo? [↩]
  8. ja, ja 😉 [↩]
  9. al se tud takim reče cashpi**? [↩]

Bivši

Brez veze. Ste opazili, da že kar dolgo nisem pisala o nobenem filmu? Ogledi filmov so pri nas ponavadi rezervirani za konec tedna in ker sem prejšnji vikend delala, sem pač en ogled filma špricala. Falabogu, ker naš mali je gledal tole neumnost. Sicer pa ta film možno, da ne bi bil na seznamu njegovih želja, četudi bi bila jaz doma. Ogledal si ga je na rojstnem dnevu njegovega sošolca in priznal, da bolj neumnega filma še ni gledal.

Včeraj pa smo si ogledali tega. Vsakič z veseljem poslušam oddajo Filmski kritik na radiu Hit. Prav zabavno se mi zdi poslušati mnenje “navadnih ljudi” o kakšnem filmu, ki ravno pride na filmska platna. In ravno v petek je neka gospa povedala, da jo je ta film povsem očaral. Smešen, ima zgodbo in, če ga ocenjuje od 1-5, bi mu dodelila petico. Halo?! Film ni vreden niti trojke! Gospa očitno zelo poredko gleda filme in je precej nekritična.

Film poskuša biti duhovit in moram priznati, da sem se dva do trikrat od srca nasmejala, a večina dolgoveznih bolanih štosov je film potegnila v brezupno dolgočasnost.

7241378a8f23aff3db2dd91d8437a6f2

Baje da je smešno

Danes sem na analitiku opazila ta zgornji napis, pod katerim je nekdo preko iskalnika našel pot do mene in sklenila, da pogledam kaj vse so ljudje iskali in nabasali name 😉

  • Lulanje – bohdej, da jim je moj blog lahko pri tem pomagal
  • par zvončkov – ne vem zakaj sam par in ne kar cel šopek. A ni še mal prezgodaj?
  • filmi zastonj – hmja, pri meni za Gorenjce ne bo kruha
  • moj sanjski poklic – in našel/la si mene? Ja, mam, mam! V našem podjetju Amec razmnožujemo CD/DVDje. 100.000 na mesec. Komadov za narest, ne ojrov. Je dovolj sanjsko?
  • to sem jaz; ne nisi!
  • ajda janovsky – WTF is she?
  • alenka godec frizura; viš Alenka in seveda Barbara 😉 (ki ji frizure ustvarja) da ljudje iščejo tudi takšne bedastoče po netu. In najdejo mene 🙂
  • azurna obala cenik pijač; ta mora biti iz une vasi, kot tisti, ki bi rad zastonj filme gledal. Saj sem imela že take, ki so preden so vstopili v lokal, preleteli cenik … ampak tole!!!??
  • bejba dneva; hvala, hvala 🙂
  • baje da je smešno; In? A je bilo?
  • bmk boli me– a?? Kaj te boli? in to 2x? Upam, da si rešitev našel na mojem blogu
  • caeci sunt oculi, cum animus alias res agit; aaa?? Jaz upam, da tole ni kaj pokvarjenega 🙂 …. sem pa morala kar kopirati, da se ne bi predolgo matrala z natančnim prepisovajem
  • cena soka; upam, da ne na Azurni obali, ker tole preverjanje je pa že prehuda varianta. Stop not pa kup že ta sok, saj ne boš obubožal!
  • darila po horoskopih; a tudi to obstaja? In kaj naj bi ustrezalo tehtnicam? Zlatnina mi je bljak, vam že kar vnaprej povem, pa horoskop gor al dol
  • darila za dame; no, no, tako se govori. Tega bi pa rada spoznala 😉
  • dekleta, ki lulajo; a obstajajo tudi takšna, ki ne?
  • dobre frizure; ja, valjda pri Barbari
  • eden kolešček na supergah; aaaa? A tistega iščeš, ki ti je iz glave padel?
  • film se po zbudi iz kome živi kot; prisežem dobesedno tako je napisano!
  • hudi šef; no, povejte a je kdo od naših tole iskal!
  • kaj je rim; za na Milijonarja si v redu, ampak križank pa raje ne rešuj!
  • kako ženske lulajo; bogi revež, a ti mama tega ni povedala? Usedemo se, usedemo, pol pa teče, tako kot pri vas. Aja, pa rok ni treba nič zraven tlačit. Zakaj te pa to zanima?
  • kakšne težave imamo v družini; ne bi vedela kakšne imate
  • kam v prostem času; na moj blog seveda!
  • kobile; hmja … mi je pa že bolj všeč, ko me najdejo pod “huda bejba”
  • mini cooper sanjski avto; a veš da je res! Jaz sem maksimalno zadovoljna z njim.
  • mrtvi koji su juicer umri; brrrr! pa še to ne vem iz katerega sveta je tale čudna hrvaščina
  • na dopustu se ne spomni name; šment! Pa je na dopust šel sam ali s kakšno drugo bejbo?
  • na živo režejo glavo; halo?! Komu, kdaj, zakaj? In na moj blog si naletel?! 🙂
  • parkiranje blondinka; nisem več! Pa tudi parkirati znam! 😉
  • poznane vrste ovc v sloveniji; ja, valjda kam dugam naj pa pride, kot na moj blog 😉

Gremo na cesto?

Baje gremo stavkat? Valjda sem tudi sama ZA povišanje plač. Saj sem kar zadovoljna s svojo plačo, a od viška glava ne boli.

Samo ni mi čisto jasno, kako bodo sindikati tole obvezno povišico izborili od naših Američanov. Hmmm! Morda pa je najbolje, da jim kar jaz napišem, da je situacija v Sloveniji pač takšna … vlada je pač takšna, kot je1 , v EU-ju smo2, inflacija je velika3, država svojih davkov ne zmanjša4, prispevki za penzije, ki jih itak ne bomo videli so ogromni, ….. hmja, res je edini način, da colajo lastniki podjetij. Spljoh pa če so to debeli bogati Američani, kajne?

Upam, da bodo razumeli! 😉

  1. j**la pa še zanje nisem glasovala [↩]
  2. pa še jaz sem rekla JA [↩]
  3. poleg kruha se je tudi moja kava strašansko podražila [↩]
  4. vraga, saj morajo tudi ministri jesti drag kruh [↩]

Človeške vrednote

Te dni sem nekaj blazno mamasto razpoložena. Včeraj sem pisala o ocenjevanju, danes pa spet pišem o zadevah, ki se dogajajo na šoli.

Spet bomo na televiziji in tole zvezdništvo postaja že prav neugodno. Nobene svobode več nimamo! Ne morem si več konkretno povrtati po nosu ali na ulici potegniti spodnjih gat iz riti, brez da bi bilo to naslednji dan objavljeno v vseh možnih medijih 🙂

Ajde, šala mala, da me ne bi kdo vzel resno, prosim. No, na šoli Jožeta Moškriča, ki jo obiskuje naš Jaka, že 3 leta učitelji, starši in učenci teramo nekakšen projekt imenovan Vrednote. Pobuda je prišla s strani mame, ki se je po enoletnem bivanju skupaj s svojo osnovnošolsko hčero vrnila in vpisala na našo šolo, idejo smo starši pograbili, šola pa nadgradila. V nekaj mesecih smo formirali ekipo nadebudnih staršev, učiteljev in učencev ter se začeli sestajati na skupnih sestankih na dva meseca. Seveda sem v stvar “navlekla” tudi Jako1 in sedaj oba pridno obiskujeva iste sestanke. Zanimivo in absolutno priporočam vsakemu staršu, da se kdaj udeleži kakšnega sestanka, kjer enakopravno razpravljajo tako otroci, kot starši in učitelji.

Jaz sem iz projekta Vrednote pridobila bistveno več, kot le to, da Jaka o tem razmišlja in se obnaša bolj spoštljivo in odgovorno. Pridobila sem nekakšen pristnejši in bolj prijateljski odnos z njim in vpogled na njegovo razmišljanje in obnašanje v šolskem okolju. Četudi potem doma o temah sestankov ravno ne razpravljamo ure in ure, so zadeve vseeno vplivale tudi na razmišljanje naše cele družine.

Kaj projekt Vrednote sploh je? Želeli smo v otrocih obuditi razmišljanje o osnovnih človeških vrednotah in jih spodbudti, da že v zgodnjih letih na ta račun tudi sami kaj naredijo. Resda je v ekipi tistih aktivnih malo otrok in še to najbrž predvsem takšni, ki s tem niti nimajo ne vem kakšnih težav, a vendar se vsekakor izplača. Otroci idejo širijo med sošolci, izvajajo ankete, rišejo, pišejo članke, govorijo po šolskem radiu, …. skratka 3 leta se o tem non-stop govori. Z anketo, ki so jo izvedli na šoli so prišli do osnovnih vrednot na katere so se osredotočili. SOS – Spoštovanje, odgovornost, strpnost, kasneje pa so temu dodali tudi zdravje.

Pred približno mesecem dni so učence, ki sodelujejo v tem projektu že snemali za oddajo Enajsta šola. Jaka je bil nad to izkušnjo razočaran. Ni si bil všeč2 . Stol je bil premajhen, opazil je, da se njegova govorna napaka3 opazi, v mikrofon in kamero ni uspel povedati tistega, kar si je zamislil4 in oh in sploh. Nama s Tomažem sploh ni dovolil, da bi ga gledala, ko bo na sporedu omenjena oddaja. Å e sreča, da obstajajo digitalni zapisi, ki se jih da pogledati preko interneta 😉

In včeraj smo imeli priložnost zadevo še enkrat poizkusiti. Tokrat so snemali za oddajo Modro na TV Slovenija 1 in bilo je še bolj zoprno5, ker tokrat je poleg njega na snemanju sedela še mama.

  1. pravzaprav se je zvlekel kar sam [↩]
  2. da ni tole on pridobil po svoji mamici 🙂 [↩]
  3. v določeni kombinaciji črk malce pogrkuje R [↩]
  4. itak televizija vedno zmaga [↩]
  5. je rekel [↩]