Kategorija: blog

Pri meni je šlo takole;

Preden sem se lotila bloganja, o vstavljanju slik, linkanju, pisanju tekstov, ki privlečejo več obiskovalcev, oblikovanju izgleda bloga in podobnih zadevah, nisem imela blagega pojma. A odkar pišem, sem spoznala veliko novih stvari¹ in danes lahko rečem, da sem bloganju lahko hvaležna za osvojitev novih znanj, ki mi bodo v življenju zagotovo še koristila.

Zadnjič je Zloba na temle krvavem srečanju okarala Hada naj ne govori v Kijaščini, ko je omenjal Akismet in na osnovi kasnejšega pogovora na temo blogoznanstva, sem tudi kasneje razmišljala, da bi bilo resnično potrebno imeti tečaj bloganja za blondinke² ali pa vsaj blog, kjer bi se kopičile ideje in zapisi namenjeni tistim, ki za Akismet, post, plugin ali vtičnik in podobne nesramnosti, slišimo prvič.

In ker ponavadi začnem prag pometati pri sebi, bom nekaj napotkov zapisala kar tukaj.

Ta npr. je bil bolj kot drugim namenjen meni in povem vam, da mi je že hudo koristil. Npr. sneg sem si na blog namontirala tako, da sem sledila svojim napotkom, ki sem jih do danes že ohinspljoh pozabila.

A preden začnem preveč filozofirati o kodah in vtičnikih naj začnem prav na začetku- Kako si sploh odpreti blog. Kje, kako, zakaj.

Pred časom sem na Janovem blogu naletela na zelo lepo pojasnilo, zato o tej zadevi ne bom izgubljala besed.
Zapisala bi le svoje izkušnje z gostovanji na treh popolnoma različnih opcijah.

• Najprej sem odprla blog na svoji lastni domeni www.sasagercar.com³. Zakaj? Ne vem, tako so mi svetovali fantje iz Core-a, ki so mi pomagali pri postavitvi in oblikovanju. Očitno so imeli veliko mero zaupanja vame, saj je na ta način zelo težko pridobiti bralce 🙂 Ne, da je težko, praktično nemogoče. Pišeš, pišeš a na vrata ne potrka nihče, ker razen ata in mame itak nihče ne ve, da v poplavi spletnih strani obstaja tudi tvoja.

• Moj sin Jaka je svoj blog odprl pri e-dnevniku www.prince129.ednevnik.si in v prvi minuti dobil ne le bralce, ampak tudi komentarje Že takoj v prvih dneh ga je k pisanju spodbujala statistika, ki je kazala tudi po 100 klikov na dan in to ne glede na dejstvo, da so teksti pripadali le enajstletnemu fantu, ki najbrž nima kupa zvestih prijateljev in še manj kakšnih zvestih bralcev blogov.

• Sama sem nekaj tednov za tem poskusila z blogom v WordPressovi blogerski skupnosti. Odločila sem se za blog, kjer bi pisala le o hujšanju in se odločila, da poskusim na drugačen način, kot prvič. Če torej www.hujsanje.wordpress.com danes primerjam s svojo lastno stranjo www.sasagercar.com , se je bilo na WordPressovi strani lažje prebiti iz anonimnosti. Če pišeš bolj pogosto, so tvoji prispevki vidni na seznamih slovenskih WordPressovih piscev in to seveda spet povečuje obisk na strani. In slaba plat? Vse je postavljeno na angleški platformi in tako je potrebno malce več truda in razumevanja nekakšne blogerske terminologije ….saj razni trackback in widget res ne pomenijo kaj veliko v svetu izven bloga  Slabost, ki jo izkušam tudi sama je tudi ta, da je pomoč pri delu z blogom angleško govoreča in se nanje pravzaprav ne obračam, četudi je sila. In pa to, kar izkušam šele sedaj, ko bi od bloga želela več; pri videzu bloga sem zelo omejena. Vtičniki – le tisti, ki ti jih milostno podarijo pri WP, sam ne moreš nič, še na Googlovo analizo se ne moreš priklopiti.

• In nazadnje sem tudi sama podlegla slovenski blogerski skupnosti in si odprla še en spletni dnevnik. Takrat na e-dnevniku www.saska.ednevnik.si . Razlog za to je bil prvenstveno v tem, da ima e-dnevnik zelo zaprto skupino in je komuniciranje tistih zunaj skupnosti oteženo. Moj sin je imel e-dnevnikov blog, jaz sem želela komentirati in vendar imeti povezavo tudi na svoj blog ….kaj lažjega, kot odpreti svoj novi blog na tem naslovu. Nanj sem prvenstveno želela vpisati le naslov svojega osnovnega in splošnega bloga, vendar kmalu ugotovila, da je e-dnevnik uporabniku zelo prijazna sredina. Največja prednost, ki jo pred drugima dvema močno čutim tukaj je predvsem podpora. Kadar sem imela kakršno koli vprašanje, sem se obrnila na pomoč in vedno zelo hitro dobila enostaven in popolnoma razumljiv odgovor, ki mi je mnogokrat pomagal tudi pri razumevanju za ostala dva bloga.

Moj zaključek bi bil, da si absolutno najprej omislite blog na kateri od slovenskih blogerskih skupnosti in kasneje, če čutite, da vas ta omejuje, prehajajte na ostale možnosti in ne tako, kot jaz od zadaj naprej.

1. tudi takšnih #$!!@””! [↩]
2. se oproščam vsem svetlolaskam, a tako imenujem tudi sebe, ko mi nekaj ne gre od rok [↩]
3. tukaj [↩]

Danes ..ups, včeraj – v nedeljo nisem počela nič pametnega, bi rekla moja mama. Tomaž je zbolel, Jaka je imel kup zadev za šolo za dokončati, jaz pa sem se končno spravila urejati svoj blog.

Najprej sem si naložila kup razno raznih tem in si jih dodala na blog. Potem sem izbrala najboljšo in najlepšo. No, z mojim poznavanjem CSS in HTML jezika, moram najti nek kompromis med tem, saj iz najboljšega¹, ne znam dodelati zadeve v najlepšega in obratno.

Npr. najprej sem si zaželela takšne teme: Breaking news. Mi je zelo všeč, ker je na vrhu mogoče imeti več objav in ne le eno. Moti me le strašanska nebarvitost. Pa sem sklenila, da se s tem vseeno poigram in si temo shranila kot svojo. Vse lepo in prav, če ne bi bila pri tej temi cela zmešnjava. Komentarji, ki naj bi se odprli ob kliku na določeno objavo, se sploh ne pokažejo, pokažejo pa se kr eni komentarji, ki nimajo nobene povezave s konkretnimi objavami, ki se jih vidi.

No, pa sem sklenila temo zamenjati in izbrala nekaj, kar je bilo dovolj dekorirano, da me je prevzelo.

Å e me čaka nekaj dela, čeprav sem se res kar nekaj ur zafrkavala s tem, da sem izbrisala nek oglas, ki je vabil k doniranju za žrtve viharja Katrina. No, na koncu hvala Jan, da grem končno lahko spat!

Bom v naslednjih dneh nekaj o teh zadevščinah tudi zapisala, da ne bo šlo vse v pogubo.

1. po vseh dodatkih [↩]