Spider-man 3

Gledala Spider-man 3, za katerega priznam, da mi je med vsemi super, spider, bat, karibian pirat in podobnimi man-i še najbolj všečen.

Vsekakor je to pač pravljica, ki uporablja določen pristop za pridobitev zanimanja današnje mladine ter zato v zgodbo vpleta kup letečih supersoničnih bitij. Če izključim to in si namesto vseh letečih robotkov predstavljam navadne ljudi, bi film lahko ocenila z zelo dober. Vsekakor pa nihče najbrž ne misli, da bi tak izdelek lahko bil tudi vzgojen. Pa je, če se o njem z otroki pogovarjate tudi kasneje ..saj sami ob vsem letanju po zraku, bistva itak ne bodo izluščili. Zgodba namreč tipično pravljičarsko razlaga o tem, kako lahko zlo hitro prevzame oblast nad človekovo osebnostjo in kako težko se je slabega znebiti.

Na koncu tudi tukaj, tako kot v vsaki pravljici, zmaga dobro …in princ in princesa živita srečna do konca svojih dni.

Shrek tretji brez Cavazze

Sovražim sinhronizacijo pa naj bo ta še tako dobra in četudi je ta v risankah. In tako sva si z Jako ogledala Shreka tretjega v različici s podnapisi. Priznam daje me firbec radovednost, kako je Slovencem uspela sinhronizacija, vendar ne dovolj močno, da bi zavila v dvorano, kjer predvajajo sinhronizirano risanko.

Hvala Jaka, da me spraviš tudi k ogledu takšnih filmov! Vredno ogleda. Vsakič! Pa naj se zdi še tako neumno, da gredo starejši brez spremstva otrok na ogled risanke, bi Shreka res priporočila vsakemu!

Nekdo na radiu HIT pravi: Ko si psihično u rit, poslušaj radio Hit ….jaz pravim, da moraš obvezno na ogled Shreka. Nasmeje!

Kino po dolgem času

Pirati s karibov

Dolgo je zelo relativen pojem, vendar takšen odmor v obiskovanju kina, kot se je zgodil tokrat, je zame res nekaj nenavadnega. Dogaja se kup drugih zanimivejših stvari, v kinu pa itak vrtijo samo še kup neumnosti, ki očitno počasi tudi Jako ne prepričajo več ….in tako sva si po več kot tri tedenskem odmoru, z Jakom ogledala Pirate s Karibov 3.

Jaz sem ena tistih, ki Jacka Sparrowa niti približno ne mara. Prvi del sem si ogledala na smučanju, na izposojenem DVD-ju in takrat predvidevala, da sem sredi filma zaspala le zaradi utrujenosti od celodnevnega smučanja. Pri drugem delu so me nekako prepričali, da to svojo tezo o utrujenosti preverim kar v Koloseju. Ugotovitev je bila naslednja; prvič sem resnično zaspala od dolgočasja.

Tokrat Jaka sploh ni poskušal prepričevati mene, kar na Tomaža je pikiral in ga prepričal. Jaz sem bila še v službi, onadva pa že v Koloseju, kupila dve karti potem pa z obveznimi kokicami in Coca-colo čakala na odprtje vrat.

Kaj mi je tega treba bilo, da ravno takrat kličem Tomaža, ki me je obupano moledoval naj mu prihranim tri urne muke sedenja v kinu. Obljubljal mi je nakupe, večerjo, ……predvsem pa, da bo vskočil namesto mene v vse Jakove športne aktivnosti …

Hmja, ja rada ju imam in zato sem pridrvela, prevzela Tomaževo karto in na srečo zamudila vse reklame ter prvih 10 minut dogajanja glavnega filma. Čudno, filmu sem z lahkoto sledila tudi brez tega 😉 .

Zgodba? Oh, ja ….. težave, težave, težave, nekaj bojev na morju …priznam, nekaj duhovitih komentarjev, poroka (malce bedasta sredi mečevanja in krutih bojev) …. in …. … ne morem verjeti, po najboljši volji se ne morem spomniti konca.

Film je strašansko razvlečen in brez težav bi ga lahko skrajšali najmanj za kakšno urico, drugače pa …..hmja, mogoče sem glede na izkušnje, kriterije močno znižala … tako, da sem se tokrat bolj zabavala, kot ob prejšnjih dveh.

Žiga, glede na to, da imava precej različen okus glede filmov …saj veš Bean pa to ;), ti bi bil ta morda všeč.

Po mojem res še niso končali

Smo ze koncali

Otroški film pač, kaj čem! 🙂

Pred nakupom vstopnic sva imela z Jakom težka pogajanja, vendar na koncu moram le priznati, da je Jaka le enajstletni otrok, ki pač rad gleda tudi takšne filme in jaz sem le mama, ki rada ugodi svojemu sinu. 🙂

Na koncu moram priznati, da sem ves čas filma uživala. Že prvi del tega filma A smo že tam? me je zabaval, vendar me je takrat močno naživciral zoprni smeh dveh glavnih mulcev. Tokrat so se temu smehu skoraj povsem ognili in mene nadvse osrečili.

Žiga me je vprašal za mnenje o filmu na podlagi primerjave z Mr. Beanom, ki je zadnji film, ki je očaral njega. Bean me je pustil povsem hladno ….nekaj zavihkov ustnic navzgor …to je vse ….tukaj pa sem se neumnostim kar nekajkrat sproščeno in od srca nasmejala. Dovolj dobra primerjava, Žiga? 🙂

Z neba me stalno gleda Bill

angel2.jpgJe kdo gledal film Vsemogočni Bruce? Že dolgo tega, kar sem si ga ogledala in pri vsej množici filmov, ki jih vidim, je res nenavadno, da mi je ta ostal v spominu. Za tiste, ki si ga boste ogledali na kakšnem DVD-ju, ne bom razlagala več, kot le del, ki je krasna iztočnica za moje današnje razmišljanje. Bruce-u gre vse narobe in kot kaže je popoln ateist …in Bruce se totalni depri le obrne k Bogu in bolj, kot nejevero zabrusi v nebo:”če res obstajaš, potem mi pomagaj!”
In Bog mu v naslednjih dneh pošilja nešteto znakov in opozoril, vendar jih Bruce ne opazi.

In včasih imam občutek tudi jaz, da mi nekdo pošilja opozorila in določene znake.

Baje imam jaz Billa. Tako ga je poimenoval moj ameriški šef Adam, ko sva debatirala o veri in sem sama rekla, da najbrž nekdo nekje obstaja …oz. nekaj obstaja, kar mi ne razumemo, vendar temu jaz res ne bi rada rekla Bog.

Bill po angleško pomeni račun, seznam …lahko celo krempelj ali sekira in na osnovi tega jaz še danes ugibam ali je ime iztrelil kar tako, ali pa za tem stoji kaj več?! 🙂