Kakšnih 13 že?

Gledala prejšnji teden in danes želela napisati nekaj misli o tem, vendar so mi možgani zablokirali. Kakšnih 13 že? Najprej jih je bilo 11, potem 12, sedaj že 13? Pod milim bogom se ne morem spomniti kakšen pridevnik pride spredaj ….

Oceanovih 13? Ne, nisem se spomnila sama, na stran Koloseja sem pogledala. Kljub temu, da najbrž to, da se ne morem spomniti niti naslova, kaže na to, da mi najbrž film ni najbolj sedel, vas bom razočarala. No, ni ravno top of the top, nisem padla na hrbet od navdušenja, vsekakor pa mi je bil ta s trinajstko na koncu, bistveno, bistveno bolj všečen od dvanajstice.

Enajstica me je očarala, dvanajstica RAZočarala, trinajstica pa nekje vmes. Film bi vsekakor lahko bil krajši, nekako sem pogrešala kakšno bejbo, ki bi zapletla zadeve, nikakor pa mi ni jasno, kakšna je vloga vsakega od trinajsterice …no, niti ne vem, če jih je res bilo 13 …..jim je že za verjeti, če naslov tako pravi.

In zakaj so morali začeti pri tako visoki številki, kot je 11, saj bomo čez 10 let težko sledili množici igralcev, ki bo nastopala v vlogi ekipe Oceanovih 67?

Filmi z angleškim humorjem so zakon

Tokrat spet film po Jakovem izboru. Vroča kifeljca je naslov, ki je obetal mnogo, kajne ;)?

OK, bom potrpela, sem razmišljala z materinsko ljubeznijo. Presenečena sem ugotovila, da je na spredu končno ena tistih neumnih komedij, ki pa meni vseeno sedejo. Britanski humor je zakon.

Čeprav zelo rada gledam filme z lepimi obrazi, lepimi oblekami, cukrom, ki se cedi iz vseh kotov in tukaj ni prav ničesar od tega, sem v filmu uživala. Edino kar bi lahko malce ublažili, so krvavi prizori. Res da je stvar duhovita in prikazana, kot parodija ubijalskih ameriških filmov, vendar sklepam, da si ga bo ogledalo veliko število mladine. Jaka je kar nekajkrat zaprl oči in na koncu komentiral, da bi bil film še boljši, če ne bi ravno od blizu pokazali dveh odrezanih človeških glav, ali kako nekomu na mestu glave pristane velik komad skale ….. bljak!

Drugače pa smešno, smešno, smešno.

Zodiak ni grozljivka

Tale film sem gledala že 2 tedna nazaj in pomalem mi uhaja iz spomina, vendar ker sem tako zaje*** in želim vedno naredti tisto, kar sem planirala in pri mojem blogu sem si zadala, da bom opisala VSE filme, ki jih bom gledala v kinu, potem bom to tudi naredila.

Zodiak je ime, ki me niti slučajno ne bi zvleklo v kinematografsko dvorano. Preveč diši po neki srhljivki. Tokrat sva se v Koloseju znašla sama s Tomažem, kar pomeni, da naj bi si ogledala film po najini želji. In ker v bližnji okolici časa, ki sva ga namenila temu, ni bilo nič bolj presunljivega, Tomaž pa je navrgel, da to ni grozljivka, temveč baje nekaj posnetega po resničnih dogodkih ….hmja, ….odločitev je padla …..pa si poglejmo.

Se spomnim, da se mi je takrat zdel film kar v redu. Ob odhodu iz dvorane sva se o njem pogovarjala in to je znak, da je v naju nekaj pustil. Ampak danes, ko se poskušam spomniti o čem je v filmu bilo govora, se spomnim le nekega preganjanja in iskanja, skakanja iz teme na temo, medlega konca …ok, je pač resničen konec, ki ga v bistvu ni …in pa po nepotrebnem razvlečene zgodbe z nekaj scenami, za katere ne vem, čemu so služile. Mene namreč močno jezi, če se v filmu nekaj dogaja …npr. pol ure dialoga neke prodajalke s stranko, potem pa ne stranka, ne prodajalka, ne trgovina, ne roba ….nič od tega nimajo vpliva na razvoj nadaljnih dogodkov. Čemu torej trošiti filmski trak?

Tak je moj vtis o tem filmu. Nedvomno pa je to eden kvalitetnejših filmov, ki jih ta trenutek vrtijo v kinu. Å e vedno pa prisegam na Zadnji poljub.

Končno sem gledala film za svojo dušo

Ne bom šla po vrsti. Čeprav sem že dva dni nazaj gledala Zodiak, se mi o njem ne da prav na veliko pisati …mogoče kdaj kasneje, saj film ni bil slab …ampak včeraj sem si ogledala film, ki mi je bil res všeč.

Jaka je ta teden na morju, v Portorožu z mojo mami in njegovo sestrično v drugem kolenu (kot se je Jaka sam izrazil za hči od moje sestrične). Torej čas, ko midva s Tomažem končno lahko izbirava filme po svoji izbiri. In kaj naj izbereva v ponudbi Spider manov, x manov, Hanibalov in podobne krame? 🙁 Bogve veliko časa nimava, ker Jaka v petek že končuje svoje prvo dopustovanje, zato je treba pač na hitro nekaj izbrati …poleg tega pa nisva ravno tipa ljudi, ki bi si karte nabavila vnaprej in potem točno ob tisti uri prišla v dvorano. Ne, naju prime, se zapeljeva do Koloseja ….če je kaj prebavnega na voljo, greva v kino, drugače pa domov.

Danes sva se tam znašla ob pol devetih ….mimogrede ….tam sem srečala Sunshine, ki se je poskušala pošaliti na moj račun, da že dolgo nisem bila v kinu in v dokaz, da redno spremlja moje filmske kritike, navedla da sem nazadnje gledala Spider mana. Wrong baby! Å ola za barabe je bila opisana zadnja. 🙂 ….da se vrnem na izhodišče: 10 do devetih je bila na programu edina današnja predstava Zadnji poljub.

Mega film. Ireni odsvetujem ogled, ker rahlo diši na Fižolova polja 🙂 …. ne, resno, film je opredeljen kot romantična drama in točno to tudi je. Ni komedija, čeprav se ob določenih situacijah prijetno nasmejiš, govori o ljubezni, vendar je to vsekakor drama. Resen film o resničnih odnosih, relacijah med partnerji. Komično, vendar prekleto realno.

Močno priporočam.

Å ola za barabe

Film sem gledala že več, kot en teden nazaj. Oh ….. mojih opisovanj filmov skoraj nikoli nihče ne komentira, zato sem to kar malce zapostavila, misleč da tega itak nihče niti ne bere.

Tokrat me je k temu spodbudila Irena, ko je v komentarju na prispevek, ki nima veze s filmom 🙂 , zapisala, da ponavadi kar na mojem blogu preverja, če je kakšen film za ogled ali ne. Čeprav ne vem, če je to najboljši način, kajti ne vem, če je moja kritika ravno najboljša referenca zanje. Tukaj sicer govorimo o dveh bratih zlatih 🙂 in njunih družinah, vendar pa se je eno družinsko jabolko odkotalikalo malce stran, saj sta si brata precej nepodobna. Poleg drugačnega videza, drugačnega okusa za hrano in očitno drugačnega okusa za ženske 🙂 imata tudi povsem drugačen okus za filme.

Å e vedno ne morem pozabiti, da sva pred ogromno leti midva s Tomažem navdušeno opisovala film Fižolova polja z Robertom Redfordom v glavni vlogi in zanj navdušila tudi Ireno in Edota, ki sta tako po dolgem času le odšla v kino. Skoraj sta naju pretepla 🙂 po tistem ……

No, tokratni film sem spet šla pogledat le zaradi Jake. Kaj pa lahko človek pričakuje od filma z naslovom Å ola za barabe. Pa film sploh ni bebasta komedija v stilu Drkajva skupaj ……. čeprav mi je bil ravno ta film na srečo prihranjen in ga kritiziram le na osnovi Tomaževega ubogega izraza, ko sta z Jakom prišla iz kina …..in mimogrede v obeh filmih igra eno glavnih vlog isti igralec.

Tokratni film se dejansko na duhovit in zabaven način ukvarja s precej resno tematiko, samozavesti in s tem povezanim navazovanjem stikov z ljudmi okrog nas.  Å e vedno je to komedija in nikakor ni za pričakovati poglobljenega razmišljanja o človeških odnosih, pa vendar lahko skozi dokaj napeto in duhovito ter seveda romantično zgodbo, potegnemo nekaj splošnih naukov o pridobivanju samozavesti in pravih človeških vrlinah.

Po ogledu filma sem glede naslova bila prepričana, da je to spet nek nebulozen slovenski prevod, vendar ugotovila, da so tokrat bebavost pri naslavljanju očitno uporabili že kar američani. Sklepam, da bi ustreznejši (malce resnejši) naslov privabil več ustrezne publike in ne le nekaj mulčkov, ki pričakujejo obilo krohotanja in butastega humorja.