Kategorija: Film

Saj sedaj že veste, da gledam tudi takšne filme. Tokrat smo si film ogledali družinsko: mama, ata in sin 🙂

No, ja ….. Bruce-a Willis-a je za pogledat, to je pa več ali manj vse, kar sem jaz kot ženski del ekipe potegnila od filma. Akcija pač …takšna Bondovska, kjer avtomobili letijo po zraku, se streljajo, gori, trikrat jih na smrt premlatijo a make up in visoke petke kakšne dame še vedno stojijo na mestu 😉

Jaka je bil navdušen in to je zame krasen zaključek nedeljskega popoldneva.

Sem pa razmišljala od kje naslov Umri pokončno, saj že v četrtem delu iščem nekoga, ki umira in ga nikakor ne najdem. Ne, saj priznam, da jih vedno umre na tone, ampak za nikogar od mrtvih ne moremo trditi, da je naslov namenjen njim.

Morda pa so v originalu razmišljali drugače in to ne pomeni ukaza in je mišljeno, kot značilnost glavnega junaka in bi bil prevod Neumrljiv, bistveno bolj ustrezen. Ja, kaj hočemo, če se pri prvem filmu ni vedelo kam pes taco moli 😉 in sedaj bomo našega ubogega Bruce-a še najmanj 3x pošiljali v pokončno smrt. 🙂

Mega film! Temu ne morem sicer reči film za mojo dušo, saj tako rečem le takšnim, kjer se raznežim in mi zaigra romantična duša, je pa vsekakor vreden ogleda. Izdajalec je označen kot vohunski triler in v skoraj dveh urah z zanimivim pristopom, skozi zgodbo mladega agenta, prikaže zgodbo, ki temelji na resničnih dogodkih ob največji izdaji v zgodovini FBI-ja.

Film sva si ogledala s Tomažem in našim ameriškim gostom Johnom, ki je vse skupaj še potrdil s komentarji, da je zgodba o vohunu Hanssenu med američani dobro poznana. Pravi, da so vsa imena, ki so uporabljena v filmu, prava, povzeta iz resničnega življenja in prav nič spremenjena.

Tomaž je ob koncu filma povpraševal Johna o tem in onem in med drugim razmišljal, če je Hanssenova močno verna žena kdaj izvedela, da je mož snemal njune spolne odnose. No, dilema je razrešena …. če ne prej, sedaj po filmu to gotovo ve. 😉

Ali naj napišem kaj v stilu “Podarjenemu konju se ne gleda v zobe”?

Kje naj začnem? Pri tem, da podpiram vsako akcijo, ki spodbuja bloganje? Čisto vseeno mi je, če je ta akcija, kakor so jo opredelili nekateri blogerji, bolana in nudi premalo …. saj pri darilu nikoli ne gre za vrednost, gre za pozornost in Kolosej se je spomnil blogerjev in nam ponudil brezplačen ogled filma Transformerji.

V življenju nisem “download-ala” niti enega samega filma in ker si pri nas vsi trije zelo radi pogledamo marsikateri film, smo v Koloseju pustili že veliko denarja. 2 karti zastonj? Phh, pa kaj! Si bom kupila pa še ti dve karti, če sem jih v zadnjem letu že kakšnih 50 ali morda celo 100! In ob tem bom lahko celo izbirala termin ogleda.

Pa se konec koncev ni šlo za to. Å lo se je za akcijo in dobro voljo. In včeraj ob 7h zvečer sedimo v restavraciji Caval s Tomažem, Jako in našim ameriškim gostom Johnom. Ura se približuje osmi, ko naj bi se predpremiera Transformerjev začela, midva s Tomažem sva vljudna in želiva ostati z gostom, Jaka pa teži s tem pre**** filmom!!

Ne pomaga noben izgovor in obljuba, da gremo takoj ob naslednji priložnosti. Ne, treba je oditi ravno takrat, saj bodo tam tudi drugi blogerji. OK, Tomaž in John ostaneta v gostilni, midva z Jakom pa drviva po največjem dežju, parkirava kar nekaj metrov stran od DVX-a, kjer je bila predstava …seveda brez dežnika ….pritečeva v hodnik 3 minute pred začetkom in presenečena ugotoviva, da je pred prodajno stojnico dolga vrsta čakajočih ljudi. Vstopnice prodaja le ena oseba???!!! Tik pred predstavo? Kljub gneči? Poleg tega ta ista oseba prodaja še kokice in pijačo? Halo?!

Čakava 20 minut, da prideva končno na vrsto. Se sploh ne sekiram, saj mi itak ni do ogleda tega filma in sem tam zgolj zaradi Jake. Bova pač zamudila prvi del filma. O, pa ne! Kako lepo, počakali so naju. V dvorani je ob 8:20 sicer temno in težko najdeš svoj sedež, vendar na ekranu ni nobene reklame, nobenega predfilma in seveda niti glavnega filma. V dvorani ni niti glasbe. Vsi sedijo in čakajo. Čakava tudi midva. Ob pol devetih nekateri rahlo obupajo in začnejo žvižgati in ploskati.

Ob pet čez pol se film končno začne. Baje so čakali vse, da kupijo karto. Pa kaj smo v vaškem kinu, ko čakajo še na Lojzeta, da pride, saj vedo, da Lojze vedno hodi na premiere?

Film pa: prve pol ure obetajoče …. sicer malce enostaven kot nekakšen mladostniški film, vendar nekaj luštnih šal …. naslednja ura; oh, ja …kot nekakšna pravljica na temo Herby se prelevi v športni avto, zadnja ura in pol; zzzzzzz ….ja, spala bi, če ne bi bilo na ekranu toliko hrupa in toliko bojev med robotki. 2 uri in pol!!! Hudo! Naporno!

Obljubim, naslednjič ne grem več na takšne zastonjkarske akcije.

Tudi Kolosej je prišel do spoznanja, da smo blogerji dober in poceni način oglaševanja. Bravo! In tako je na svoji strani objavil vabilo, za pridobitev zastonj vstopnic. Pred dvemi dnevi sem dobila vabilo in opozorilo na to (saj drugače itak tega na Kolosejevem spletu ne bi opazila) od blogerke Tjaše.

Tjaša je vedela komu naj tako stvar pošlje naprej, saj jaz na svojem blogu objavljam opise filmov, ki jih vidim, filme pa itak nikoli ne snamem iz neta, ampak si jih lepo in po pravilih ogledam v Koloseju. In gledam skorajda vse …. no, ja …. grozljivk ne, pa tudi najbolj otročjih risank ne več … pa tudi do kakšnih kvalitetnejših dram malce bolj težko pridem. Vse to pa zato, ker kot prvo filme gledam zelo rada, ker si doma za to pravzaprav ne vzamem več časa … takšnega, da bi lahko dve uri sedela pred televizijo ne pomnim, kdaj bi ga nazadnje, ….. pa tudi zato, ker se mi zdi obisk kina dogodek, saj ga spremlja pogovor pred in po filmu pa še kakšna pijača in morda še kakšen prigrizek. Predvsem pa hodim v kino zato, ker to obožuje naš sin Jaka. In seveda ima njegov okus prednost, sicer pa me veseli, da se mu tudi ta vse bolj spreminja in morda bomo v naslednjih dveh letih lahko počasi ukinili vse Spider, Super in Bat man-e in si morda celo ogledali kakšen film, kot je bil La vie en rose.

Glede Transformerjev pa takole: hmja. Predfilm sem videla in jasno: ni me ravno navdušil. Kr eni veliki roboti ipd. Halo?! Tako, da bi obisk takšnega filma prišel v poštev res v skrajni sili, ko bi z Jakom res vsa nesrečna stala pred seznamom filmov, ki se predvajajo, zunaj bi padala toča, midva pa bi itak že veliko večino ostalih filmov videla. Pa še takrat bi ga najbrž poskušala pregovoriti, da greva raje v Subito na kakšno pizzo. 🙂

Ampak glede na to, da se na to stvar vabi blogerje, se mi je stvar zazdela zanimiva predvsem s stališča, da bo dvorana polna ljudi, ki jih najbrž poznam le preko nihovih pisanih tekstov. Podobna stvar, ki me je pritegnila na Blogres.

Vendar pa bi sedaj morala nekaj početi …. se prijaviti na Koloseju pa napisati nekoga novega, pa ga linkati …pa pisati mail, potem naj bi me pa oni poklicali ….???? Ej, Kolosej, kaj komplicirate za tisti 2 karti?!!! In potem naj bi baje za pridobitev teh dveh kart stala v vrsti in MORALA iti v kino ravno tisti dan ob tisti uri? Ne hvala. Morda pa pridem takrat naokoli in si karto kupim po redni ceni. Če ne za ta film pa za kakšen drug. Ti dve karti pa bom raje podarila komu, ki ni bloger, saj lahko, kajne?

Eto, reklamo sem jim pa vseeno naredila, saj podpiram takšno stvar, le da bi jo morali malce izpiliti. Naj dajo po 20-50 kart tistim blogerjem, ki imajo veliko obiska na svojih straneh pa naj oni sami naredijo akcijo in razdelijo karte! Had je že eden takšnih, ki je zopet pokazal svojo pripravljenost pomagati takšnim, ki podpirajo blogerje in je reklamo objavil na svoji strani pa ga najbrž tudi ne bo na predstavi. Ali pač?

Če ni jasno iz konteksta …še to: povabila sem Jako seveda. In on pravi, da gre na Transformerje. Oh, ja, zdaj pa mam 🙁

V svoji mladosti sem pravljice oboževala. Tiste z zmaji in nadzemnimi in pdzemnimi bitji. Iz knjižnjice sem znosila kupe knjig in predvsem oboževala Pravljice Božene Nemcove.

Svet gre naprej in dandanes so tudi pravljice drugačne. Seveda sem ob prvi evforiji nad Harry Potterjem, tudi jaz domov prinesla to čudo in sklenila, da pokukam vanj. Jaka je bil ravno dovolj star, da sva namesto enostavnih slikanic, za lahko noč brala Harry Potterja. Na ta način sva skupaj sem mu brala celo prvo knjigo. Navdušena, to je edino, kar lahko rečem o zgodbi, ki sem jo spoznala. Le kje lahko avtorica dobi tako fascinantne ideje in kombinira zgodbo za otroke z elementi grozljivke, kriminalke, zgodovinske zgodbe ter znanstvene fantastike, da ne omenjam odličnega angleškega humorja?

Čeprav so mnogi filmsko uprizoritev kritizirali, sem bila jaz ravno obratno, nad prvim filmskim izdelkom, naravnost navdušena.

In tokrat sem gledala peti del. Hmja. Ne vem ali na vtis o filmih res vpliva le stanje v katerem se v tistem trenutku nahaja gledalec, ampak mene je film dolgočasil. Jaka je bil povsem navdušen. Iskrečih se oči mi je ob odhodu razlagal, da je knjigo sicer kmalu po začetku branja odložil, ker mu je bila preveč razpotegnjena ….natančno to bi lahko rekla tudi jaz o filmu …. film pa mu je bil napet, zanimiv …skratka fantastičen.

Jaz lahko le rečem, da po toliko nadaljevanjih nad samo zgodbo nisem več impresionirana. Ja, hodijo skozi stene, letajo po zraku, nič kolikokrat zamahnejo s čarobno palico in pričarajo razne ptice, vetrove in bliske …. vmes pa se nemalokrat spopadejo z nekakšnimi zmajevskimi bitji in se tresejo pred SAJVESTEKOM ….. vse skupaj konec koncev diši po Piratih s Karibov ….ok, Pirati dišijo po Harry-ju ….ali pa mogoče Gospodar prstanov po Harry-ju ….Kakor koli že …danes ob polnoči bomo končno zaključili s to jaro kačo in upam, da nam no Rowlingova kmalu postregla s kakšno drugo zanimivo zgodbo. Ja, ženska je fenomen in kapo dol glede njene domišljije in pisateljskih sposobnosti, vendar z dolžino Harryeve zgodbe in debelino teh knjig je res malce preterala, priznate?