O našem tokratnem dopustu še nisem povedala vsega.
Francija v takšni ali drugačni obliki nas spremlja skoraj vsako leto in tudi Provanso smo že obiskali, vendar predlani iz Azurne obale hiteli proti Barceloni, še leto poprej pa tudi iz Azurne proti Parizu. In tako nikoli imeli dovolj časa ali energije za opazovanje širnih polj žita in sivke, ki se raztezajo poProvansi.
Tiste prve poti proti Parizu smo se poti lotili s šotorom v prtljažniku. Priznam, šotor ima svoj čar, še najbolj, ko ga vsak drug dan postavljaš v popoldanski sopari, ko ti po riti teče znoj, ti pa pritiskaš na tisto pumpo, ki naj bi pomagala pri napihovanju blazine, ki itak drugi dan potovanja ponavadi poči. Da ne govorim o navdušenju, ko lahko takoj za tem odidemo po nakupih in nakupimo vsaj 4 nove pene za na plažo, ki jih itak uporabljamo le za spanje. Kljub 4 penam pa začuda še vedno čutimo vsak kamenček, vendar več jih res ne moremo nakupiti, saj smo z njimi zapolnili še zadnji prostorček v prtljažniku.
Zvečer pa toaletno torbico pod pazduho in med pajke na WC ….. pa pogled pod nebo in pred spanjem en očenaš, da zjutraj ne bi deževalo, saj je treba šotor pospraviti in nadaljevati pot v naslednji kraj.
In tistega dne, ko smo v skrbeh gledali proti temnemu nebu in se na poti do Pariza, nekje v Lyonu, na željo Jake ustavili, da se okrepčamo v McDonalds-u, se nam je pokazala Marija …..ali pa se na je usmilil moj Bill.
Avto parkiramo, se že premikamo k vhodu McDonaldsa, pred tem pa pogledamo proti sosednji smešni kockasti stavbi, na kateri se kiti napis Hotel Formula 1 Price €24. Naš skeptični Tomaž se je ob napisu itak nasmejal in cinično pripomnil nekaj o nategovanju kupcev z velikimi napisi o strašansko nizkih cenah na katere potem dodajo še turistično takso pa davek na turistično takso pa še kakšen prispevek na norce ….. Pa poglejmo to čudo, ki nosi ime Formula 1, sva vztrajala z Jako! Vstopili smo, Tomaž se je s hrbtom naslonil na nekakšno kotno mizo medtem, ko je mene spraševal o tem, kje naj bi bila recepcija. Ja, sediš na njej! 🙂 Recepcija res ni bila razkošna, tudi znanje tujih jezikov ni lastnost, ki bi bila zahtevana pri receptorjih teh hotelov, vse ostalo pa štima v nulo. Res! Cena, ki je bila zapisana pred hotelom je veljala za noč, za vse 3 …no, brez zajtrka, vendar nobenih dodatnih davkov in prispevkov.
Soba? Kocka z zakonsko posteljo preko katere je pograd. Omar ni, namesto teh so kovinski nosilci in obešalniki, kamor lahko obesiš svoja oblačila. Vendar tista soba je imela celo klimo in TV. V vogalu sobe je stal še umivalnik, WC in tuš pa si moral obiskati na hodniku. Ja, še vedno boljše, kot v campu. Hotel na katerega smo naleteli je moral biti odprt le nekaj mesecev nazaj. Povsem nov, čist, urejen, z varovanim parkirnim prostorom. Vse to za 8€ na osebo!!!!
V recepciji smo vzeli majceno rumeno knjigico, kjer je bilo zapisanih naslednjih 300 in nekaj hotelov, ki jih ima Formula 1, razpršenih po Evropi in sklenili, da bodo šotor in blazine od tam naprej zatrpani povsem v ozadju našega prtljažnika in se jih ne dotaknemo več.
Formula 1 je najnižji nivo hotelov, ki spadajo v sklop Accor-jevih hotelskih verig. V Evropi ima Accor več kot 2.300 hotelov.
Naslednji nivo, boljši od Formule 1 je Etap. Etap ima sobe podobnega standarda, le kopalnica je sestavni del vsake sobe. V Evropi ima Etap prav tako, kot Formula 1 več kot 300 hotelov vsakega ranga, Ibis, ki je naslednji nivo pa celo blizu 700. Ibis ima le v Parizu okrog 80 hotelov, tako da vsaj glede Francije ni bojazni, da ne bi dobili sobe vsaj v enem od teh.
Ibis ima že tipično klasično recepcijo, ki obratuje celo noč, receptorji obvladajo že tudi kaj drugega, kot le lokalni jezik, sobe pa imajo tudi “normalno” opremo, ki pa je v vseh Ibis hotelih skorajda identična. Ibis ima seveda vse sobe klimatizirane, nekateri od njih pa imajo morda lahko celo bazen in kakšno skromno fitnes sobo. Takšno srečo smo imeli tokrat s hotelom Ibis v Orange-u v Provansi, za katerega smo za nočitev nas treh odšteli 70€.
Od tam naprej gredo kvalitetno in cenovno še višje
Mercuri
Novotel
in najdražji Sofitel
Preizkusila sem že vse, razen Mercuri-ja in prisegla bi na zlato sredino. Ibis je nekaj, kjer se počutiš najbolj sigurno in udobno, vsekakor pa je za kratkotrajno nočitev ali dve na poti, tako Etap, kot tudi Formula 1, odlična rešitev.
Organizacijsko zadeve klapajo v nulo. Vsaka od teh verig ima podobno urejene kataloge, ki ti dajo jasno informacijo o lokaciji in ceni sobe. Pri nizkoproračunskih hotelih, kot so Formula 1, Etap pa tudi Ibis (čeprav slednjega ne bi trpala v skupino nizkoproračuncev) v katalogih ni fotografij samih hotelov, pa saj konec koncev so si vsi zelo podobni. Vsi se načeloma nahajajo malce izven centra (ponekod v industrijskih predelih ali trgovinskih centrih), kjer je zemljišče cenejše, vsi so grajeni v nekakšnih kockah brez balkonov in nepotrebne dekoracije, pa tudi sobe so opremljene na povsem enak način. Kar je krasno, saj točno veš kaj te čaka.
Formula 1 in Etap delujeta v stilu nizkoproračunskih letalskih družb, vendar brezhibno. Rezerviraš lahko po internetu ali telefonu (to zna biti malce zamudno, saj moraš znati francosko in pa pogovarjaš se z avtomatom), odpoveš lahko še isti dan do 17:00 ali nekaj podobnega in to brez stroškov in cirkusa. Plačaš vnaprej tik pred vstopom v sobo, lahko tudi ponoči preko avtomata, ki stoji pred vhodom. Ob plačilu prejmeš kodo, ki jo vtipkaš na tipkovnico, ki se nahaja na vratih sobe. Koda ti odpira vrata do termina, ki ga imaš vplačanega.
V Franciji, kjer je teh hotelov več, priporočam, da izberete hotele z višjo kodo (vsak hotel ima namreč svojo številko), kajti hoteli z nižjimi številkami so lahko že precej stari in obrabljeni in to je edina zamera, ki jo morda lahko imam.
Povezane teme:
McDonald nima več Shake-a,
Helga nas je peljala,
Naš super izlet v London,
Jakovi zapisi o naših počitnicah v Provansi