Kategorija: Sveže

Tudi danes sva s tamalim gledala ves cirkus, ki so ga pripravili ….no, gostili …. v Beogradu.

Scena lepa, vendar skopirana iz Sanrema 2007.

Voditelja … no, ja, smo že videli kaj boljšega.

Vmesne točke – nastopi … enako.

300 kratno ponavljanje istih komadov je dosadno, sem že prvič dojela, da je malteška pevka ‘šunka’, ki fuša.

Slovenski komentator … no … ne vem …. na momente sva se s tamalim krohotala (predvsem komentarju, da vodka ne škodi le zdravju, ampak tudi glasu), ponekod pa sva se le čudno spogledala, češ kaj pa je tukaj mislil.

Čeprav smo do sedaj vedno kupili tudi CD posnetke iz Eurosonga, tega letos ne bomo naredili. Žal se na CD-jih ‘cirkusa’ ne vidi, komadi pa so podpovprečni.

Ja, imela sem nekaj favoritov in vsaj pol od njih jih je izpadlo v polfinalu, tudi za Rebeko smo navijali in nekako upali, da pride naprej … pa ni … so what?!

In sedaj razpravljamo ali naj se Eurosonga še udeležujemo? In zakaj ne, dragi moji? Kaj ni lepo izbirati popevko Slovenije, v rumenem tisku spremljati priprave pred evropskim nastopom, na koncu pa navijati za svojega in pomislite (!), če ta pride celo v finale …. in pomislite (!), če bi naš v finalu celo dobival 12-ice in …..  morda, morda nekoč zmagal. Čista evforija!

In če nikoli ne zmaga? Å e vedno nam ostane vse tisto pred tem.

In če nikoli več ne pride v finale? Å e vedno nam ostane vse tisto pred tem.

Pa vraga, ljudje saj je lepo zmagati, a vendar je slaba udeležba še vedno boljša, kot kujanje doma!

Glasovalni sistem je popolni zgrešek in vodi do zmag tistih dežel, ki imajo obilico gastarbajterjev razpršenih po svetu in letos so ga umetelno nadgradili v še večjo ‘umetnino’. Tokrat za nas niso mogli glasovati ne Hrvati, ne Makedonci, Črnogorci ali Srbi. In jaz kljub temu, da sem nocoj želela glasovati za svojega favorita, tega nisem smela storiti???!! Zakaj že?!

Ja, veliko bolj zanimivo bi bilo, če bi Rebeko spustili naprej, kjer bi v športnem duhu in z navijanjem spremljali finalni večer, a meni veselja do poslušanja glasbe (če temu sploh lahko še tako rečem) in gledanju spektakla, ne bo vzelo nobeno še tako neumno glasovanje.

Za manj kot en euro danes res ne dobiš skoraj ničesar več …. še kave že skoraj ne najdeš, a plačevanje za vročo dišečo tekočino, ki jo dobim servirano na mizo je povsem nekaj drugega, kot plačati za to, da namesto za prvim grmovjem, svojih minus nekaj deci izpustim v eno od mnogo kabin javnega WC-ja.

Hrane v samopostrežnih restavracijah ne maram. Z mojim se pred Intersparovo ali Mercatorjevo restavracijo vedno znova spričkava in na koncu moj vedno znova svoj obrok zoba sam, jaz pa ob njem žulim kakšen čaj ali kavo. Z Marche-jem je rahlo¹ drugače. Res je, da sredi avtoceste nimam ravno veliko izbire in po neusahljivem navdušenju mojih moških, da se na poti na morje vedno znova ustavljamo tudi na Marche-ju, sem tudi sama počasi že našla jedi, ki nimajo okusa po eneministemkarkoližeju.

Moja dva sta si tudi danes naložila dva zvrhana pladnja mesa, krompirja, solat, jaz pa zame mešano solato iz solatnega bifeja ter sveže zmiksan mangov sok. 31 in nekaj evrov!

Å e ko smo s polnimi pladnji krožili med hrano, me ustavi tip, ki mi je že nekaj minut pred tem s svojim golažem kradel poličko pred mojimi solatami. Grrr, kaj ne vidi, da se ženska muči in mu bo skoraj repo vrgla v njegov golaž! Umakni golaž in ne bulji vame, butl, sem si mislila.

In pokaže se, da ta tip sploh ni zdolgočasen Nemec, ki si postrani ogleduje slovenske gospe v resnih letih, ampak Slovenec! In to Slovenec, ki me pozna. Tip se je namreč postavil tik predme, se nasmehnil in rekel: “Saša?”
“Jaaaa?” ga gledam.
“Me ne poznaš?”
Shit, shit …. kateri od mojih osnovnošolskih sošolcev je shujšal do neprepoznavnosti …..
In končno odrešilne besede: “Bloger sem.”
Ok, nisem izpadla kot totalno pozabljiva krava, ki ne spozna več starih sošolcev ali prijateljev, ….. a daleč od krave res nisem bila. Mislim, da sem nekaj minut vanj kar buljila … brez besed.
“Ateistek sem.”
Oh, zdaj je šele postalo nerodno … rdečica, kot da sem najstnica … čudna res čudna situacija. Tako je, če imaš svoje slike napopane po vsem blogu in te po njih prepoznavajo popolni neznanci. No, saj nisva popolna neznanca, če se bereva že več kot leto, ali pač? 🙂 No, vsekakor sedaj nisva več, sedaj tudi jaz vem kako izgleda ta brezbožnik.

In kaj ima on opravit z lulanjem in grmovjem? Nič, prav nič, segli smo si v roko², ga spoznali še z našim mladim blogerjem, plačali tiste naše zvrhane pladnje, pojedli, potem pa sem jaz tik pred izhodom še stekla po stopnicah …. na WC … tako za vsak slučaj …. ker nikoli ne veš, če bo na cesti kak zastoj ….

Na vrhu stopnic, tik ob njih, da ja nihče ne bi smuknil mimo, je stala miza, na njej cekarčeks kovanci, pred njim pa napis v slovenščini in angleščini, da je treba za čistočo WC-jev pač plačati. Pa naj vraga vzamejo od tistih mojih 31 in nekaj evrov!!! Ma, ok ne bom težila tam kjer ni treba in potegnem denarnico, da bi v cekarček vrgla kakšnih 20 centov. Ob tem seveda nekaj jamram, da je to ena “boljših novitet”, ki so jih uvedli v to restavracijo ter vprašam ata, ki sedi ob mizici in ki je po videzu sodeč, najbrž bil rojen nekje na Kosovem ali Albaniji, če je potrebno plačati konkreten znesek ali kaj …. on me gleda še bolj čudno, kot jaz nekaj trenutkov prej Ateistka ob tem pa brez besed s prstom pokaže na 50 centni kovanec. A pol eura moram plačati za takšno usputno lulanje?!

Prvič in zadnjič, moji dragi! Bom šla raje v grmovje³ ali na sosednji WC pri Petrolu! Pa tudi jedla ne bom več pri vas, če ste tako ubogi in vam moje obedovanje ne pokriva niti stroškov čiščenja toaletnih prostorov.

1. ne čisto drugače …. ampak vsaj cepetam ne pred lokalom [↩]
2. še pred lulanjem 🙂 [↩]
3. ok, ne bom, da me ne boste kje čakali, ker tako nisem lulala že od 4. leta naprej [↩]

Vem, da je težko verjeti, da imam tudi jaz napake, a to je čista in absolutna resnica. No, ena od napak je zagotovo moja gostobesednost, čeprav je opredelitev tega, kot napake, zelo diskutabilna zadeva. In zato bom pri opisu svojih drugih napak, vsaj to eliminirala. Vsaj na tem blogu. Tukaj pa 😉 ??