Pripovedovalka dobrih zgodb
Tale ni moja, je od ene Fate … ampak priznajte, da si jo je res krasno uredila. Sicer sem pa jaz svojo popedenala takole uredila že davno nazaj in bi sedaj mogoče rabila še kakšen ureditveni poseg … ampak tudi s takšno se počutim prav dobro. Å e z druge strani vam jo pokažem.
Sicer pa je večina mojih strank nad njeno toplino in udobnostjo navdušena, zato naj še nekaj časa ostane takšna, kot je.
Če hočete od mene kasirat en hud in dolg ksiht kisel nasmeh pa najmanj 3 mesece mir pred mano, potem me vprašajte točno to!
Ob prostem času?! Kakšnem prostem času?! Ob prostem času spim … pa še to ne vem, če lahko to vržem v skupino “prosti čas”. Če pa moram kaj reči, pa lahko v to skupino natlačim službo pa kosilo, večerjo pa še kakšen prigrizek pa bloganje pa opravljanje – globok pogovor o sodelavki ….
Moj čas je vseskozi “prosti”, morda le takrat ni, ko delam tisto, kar moram …. to je pa edino tisto, kar se pač dela na WC-ju …. tja pač MORAM it in nimam kaj mrdat sem in tja in izbirati boljše opcije, vse ostalo pa: ….hmja … ja, takle mamo, takle smo si zbral in vse to je pač moj “prosti čas”, ki ga zabašem s takšno ali drugačno neumnostjo.
V ta čas vtaknem večerjo v dvoje in v njej uživam in vtaknem delovni dan in poskušam v njem uživati … no,več ali manj uživam. Včasih jamram, ampak to je le takrat, ko pozabim, da je to itak nekaj, kar delam, zato ker tako želim in ker sem si to izbrala.
Ko bom dobila občutek, da moja služba ne paše več v množico “prosti čas”, bom ta “geometrijski lik” gotovo zamenjala za kakšnega z več vogali 🙂
Zakaj bluzim razmišljam o tem?
V šoli našega mulčka so se učenci nekega 6. razreda spravili delat analizo, kaj učenci moderne dobe počnejo v svojem “prostem času”. Valjda tja paše nekaj, kar ne paše pod množico “šola” 🙂
Itak se ne spomnim kaj vse se je mularija odločila spraviti v to množico, ker so takšne ankete tako ali tako …hmja ..no, saj veste … ampak prav je, da se jih dela … tako ima mularija vsaj kaj pametnega početi v “neprostem času” 🙂
Zapomnila pa sem si dve stvari … oz. tako glasno so jih poudarili, da jih je bilo težko zgrešiti;
Hmmm …pa razmišljam kaj bi oz.najbrž je rekel naš mulc, ko so ga izpraševali.
Jaz bi itak rada, da reče, da v prostem času bere, se uči za šolo, se druži s prijatelji, hodi v kino, gleda televizijo, se druži s starši, ukvarja s športom (predvsem tenisom), to, da bi ob to dodal, da je tudi šola zanj kot prosti čas pa je najbrž iluzija, kajne? 🙂
Računalnik? Ja, valjda uporablja računalnik! Ampak saj uporablja tudi nož in vilice pa tega ne bo omenjal kot preživljanje prostega časa. Ne, igric pri nas skoraj ne igramo … mogoče ob kakšnih strašansko deževnih dneh, ko je tudi knjig že zmanjkalo in še to bi se potem zapisalo “igranje računalniških igric” ne pa “računalnik”. Tudi razne čvekalnice pridejo v poštev le ob naj, naj, najbolj turobnih dneh.
Televizija? Ja, gleda/mo, a tudi tega najbrž ne bi zapisal pod preživljanje prostega časa. Ogleda si kakšno športno tekmovanje … kdaj pa kdaj film … drugače pa precej informativnih oddaj. Je spremljanje dogajanj okrog nas nekaj, kar uvrstiš v podmnožico “gledanje televizije”, ki spada v množico “prosti čas”? No, ja … pri nas na to nismo nikoli gledali tako …. branje časopisa, ogled 24ur, Trenja, Svet, branje blogov, spletnih strani … to je nekaj kar dogaja sproti in se ne uvršča v nobeno množico. Če že potem paše pod “informiranje”, “spremljanje aktualnih dogodkov”
Branje knjig? Tudi on je ob anketi to najbrž izpustil iz naštevanja, čeprav je pred nekaj leti knjige prav požiral in je še vsako leto “naredil” bralno značko. Letos pa ima že drugo leto na programu Obvezno branje. Ravnokar se muči s čtivom razdeljeno v dve knjigi – Pod svobodnim soncem. Resnično se muči 🙁 in to on, ki je ljubitelj knjig in močno nagnjen na družboslovno smer (jeziki, zgodovina in geografija). Korak za korakom … vsak večer vsaj 10 strani pa bo, smo se zmenili. Vse skupaj ima blizu 400 strani. In sedaj pomislite kdo bo ob tem, da ga čaka na polici knjiga “zoprnica”, vzel v roke še kaj drugega?! Življenje Davida Beckhama leži nedokončano … in najbrž te knjige ne bo nikoli več odprl.
Iz tega sklepam, da je 99% otrok takoj ob uvedbi Obveznega branja, branje knjig iz množice “prosti čas” prestavilo v množico “neprosti čas” … hmja ….. vsaj tja do 18-ega leta???
Tenis? To je edina stvar za katero stavim, da jo je napisal na seznam “prosti čas”. Na prvo in drugo in tretje mesto. Tenis, kot šport, ki ga spremlja, kot šport, ki ga gleda, kot šport, ki ga trenira in kot vrsta rekreacije in druženja preko vikenda, ko ga igra z očetom. Tenisa ni nikoli preveč. Trenira ga 3x tedensko in večina njegovih kolegov, ki trenirajo z njim, zavija z očmi in vsakič znova prosi, če lahko igra fuzbal nogomet. Ja, na treningu tenisa! Kaj hočemo, ambiciozni mameji in ateji so jih dostavili na trening in rekli:”Pote pridem čez uro in pol!” Tam igranje tenisa ŽELIJO mameji in ateji. Pri nas pa tenis HOČE igrat Jaka. Jaz pa v bistvu tega “NOČEM” …. no, v bistvu nehočem. Treningi mu namreč vzamejo OGROOOOMNO časa (pot tja in nazaj in eno in pol ure treninga, 3x tedensko) pa še mama, ata taxi, zato mu treninge DOPUÅ ČAMO oz. mu ne kvarimo veselja in mu pri tem le pomagamo. Vse dokler je vse ostalo super truper! Ne, ne, ne težimo s samimi peticami, vsekakor pa ne želimo, da domov prinaša trojke ali kaj manj, sploh če je “izgovor” ta, da ni znal, ker ni bilo časa za učenje. In tako Jaka smatra svoj trening tenisa, čeprav preznojenega in napornega, za “prosti čas”.
Sedaj razmišljam edinole to, kako mu dopovedati, da jaz neHOČEM, da se uči matematiko … mu bi pa DOPUSTILA, da se jo uči neomejeno vse dokler štima vse pri slovenščini 😉
so rekli včasih …. Ja, to je tudi ena iz časov socializma, ko so se ljudje bali povedati vse kar so imeli na umu.
Danes te stene ne le poslušajo, danes stene tudi gledajo 😉 !To, da si v avtu ni dobro vrtati po nosu, predvsem ne takrat, ko zdolgočaseno sedite v njem, medtem ko šofer nakupuje fasungo hrano in plačuje bencin, to najbrž veste?! Poleg tega ne pozabite, da vas na pumpi bencinski postaji snemajo. In danes res ne morete vedeti, kdaj boste morda postali slavni in bo posnetek iz njihovega arhiva romal na POP TV in potem…… adijo predsedniška kariera.
Bognedaj, da ste kaj podobno nespodobnega že počeli med probavanjem oblačil v nekdaj tako fino tehnično opremljenih garderobah Emporiuma. 🙂 Potem vam je itak jasno, da vam sploh ni treba niti začeti z zbiranjem podpisov.
Jaz sem že skoraj, skoraj na tem, da sem si predsedniško kariero zapravila in to ne s celulitom podrobno prikazanim na posnetkih Emporiuma pa tudi po nosu si vrtam le pri največji hitrosti, ko me zagotovo nihče ne more dovolj pozorno opazovati … ne, ne mene so skoraj uničili drugačni posnetki;
Nekaj let nazaj … kakšnih 7-8 let nazaj… smo moj Tomaž, njegov brat, njegova žena in jaz lepega nedeljskega dopoldneva prisopihali na vrh Å marne gore. Gužva strašna vsepovsod, naše riti pa so prav hlepele po nečem, kamor bi se namestile. Zagledamo nekakšno tribuno ob steni cerkve in se namestimo. Ob sicer strašanski gužvi, smo tam sedeli le mi štirje, nihče drug. Do tja smo se morali prebiti … dobesedno priplezali smo preko nekih škatel in kablov … baje se je pripravljala nekakšna prireditev …. nas bodo že dol vrgli, če jih bo motilo, smo si mislili…. In tako nekaj časa mirno počivali in lovili sončne žarke, kasneje pa začeli po babje (čeprav smo imeli dva moška pripadnika zraven) pleteničiti. “Obdelali” smo vse sosede, tašče, strice, tete … ja, prav spomnim se, da je tekla močna in globoka debata o takšnem in drugačnem sorodstvu …. ko v nekem trenutku opazimo, da vsa preostala Å marnogorska druščina gleda, ne, celo bulji v nas. Vsi, ki so v tistem trenutku sedeli na vrhu Å marne gore, so obrnjeni proti tribuni, se nasmihajo in nas opazujejo ….
Aaaaa? Kaj dogaja???!!! OK, smo pač zanimivi, ker smo se edini prerinili na tako lepo mesto! Nadaljujemo, ker je bila debata ravno sredi vrhunca, …….. ko nekaj malce zadoni …. nekakšen eho … saj veste, ko se z mikrofonom preveč približaš zvočniku. Aaaaa?!
Tipčki, ki so pripravljali teren za nek zborovski nastop, so tam na Å marni, leta 1999 priredili prvi reality show! Z nami , kot glavnimi akterji! Ozvočili so nas in vsem obiskovalcem priredili nepozaben nastop bratov Gerčar z družinama 🙂 Na Å marni se mi nekateri še danes nasmihajo, čeprav sem že najmanj 20krat zamenjala pričesko. Samo še Planinšek mi lahko pomaga 🙂
Takole tale zgodba je bila še ena iz kategorije “ko sem se osmešila“, da ne boste rekli, da sem le obljubljala, da bo zgodb več, potem pa na to popolnoma pozabila.
Oh, imam jih še na zalogi, ja. 🙂
Sem bentila in @€?##!..! no, ne ravno jaz niti ne ##!.$/!? …. ampak v nedeljo me je pa res zjezilo no, in sem omenjala pošto in telegram ….. in me Jaka vpraša kaj je sploh telegram.
Aha, on sploh ne ve, kaj je to … “ja, to je ena hitra čestitka.”
“Kako hitra? A bolj kot po mailu?”
“Ne, ne bolj … ampak je pa bolj hitra, kot po navadni pošti.”
“Kako po navadni pošti?!”
“A veš, npr. tale naš kolega je v bolnici in tam nima računalnika in interneta” ..čeprav ne poznam ravno razloga, zakaj ne bi vsak oddelek imel en računalnik in internet priklop v skupni sobi …. “no, in če želiš poslati kakšno dobro željo za okrevanje ali npr. čestitko ob rojstvu otrok, potem pošlješ telegram.”
“In zakaj ne pošlješ kar navadne pošte?”
“Zato, ker je to zamudno. A veš, čestitke nimamo doma … pa bi morala v trgovino, pa potem domov napisat, pa oddat v nabiralnik, ….pa potem pošta razdeli pa poštar odnese ….in preden kolega dobi pošto, pride že iz bolnice 🙂 ”
No, ok … smo razložili potem pa želeli stvar izpeljati. Kolega je bil v petek ali soboto operiran …. leži na Kliničnem centru … jaz se spomnim v nedeljo, da bi mu poslala čestitko …. tisto glasbeno … kakšno naj pošljem moškemu za lepe želje k ozdravitvi??! … ne bom se to kar po telefonu pogovarjala … bom doma na spletno stran pogledala in izbrala eno.
Seveda se na tole spomnim šele zvečer, naslednje jutro greva s Tomažem v Italijo …bo treba to kar takoj urediti. To ja ne bo problem v 21. stoletju ..klik, klik pa bo čestitka poslana. Grem na spletno stran in brkljam med čestitkami. Aha, imajo jih več in grupirane so v skupine: navadne voščilnice, glasbene voščilnice, super glasbene voščilnice ???!! Halo?! Jaz bi rada iskala po namenu! A veste tisto: rojstni dan, rojstvo, uspeh v službi, diploma, dobre želje ….? Ne, moram se pač sprehoditi po vseh super in navadnih glasbenih voščilnicah. Itak jih je 80% za rojstvo, ostalih 19% za poroke in podobno in po težki muki se odločim za eno, ki ima naslikan strašansko kičast motiv …. ampak kaj čem, edino štiriperesna deteljica se mi zdi še najmanj zglajzana za izpolnitev moje namere.
Napišem tekst, spodaj se mi izpiše cena tam okrog 5€ ….. ok, samo povejte kako naj tole že pošljem! … pa me vrže na opcije za plačevanje ….imam jih kar nekaj .. kartice takšne in onakve, moneta … joj, dajte mi že mir! jaz moram pakirati za pot, samo telegram bi poslala! 🙁 …kliknem na plačevanje s kartico …ok, 5€ bom plačala preko kreditne kartice …. me vrže na spletno stran Active in kar naenkrat imam pred sabo kup navodil in informacij o karticah, o lokacijah bank … ne, ne, jaz bi rada le TELEGRAM poslala …. ne bom nakazala 200.000€ , niti ne odpiram novega računa. Poskusim z moneto … tudi tukaj me vrže na stran monete in me seveda pelje čez vse njihove informacije.
Nimam časa, ne da se mi hecat, bom jaz tale telegram poslala po stari, preverjeni poti in jih kar poklicala. In kje je njihova telefonska številka? Ni, ni! Na njihovi spletni strani je že ni …no, jaz je vsaj nisem uspela odkriti.
Že malce nestrpna, kličem na informacije …dobim telefonsko, kličem in prijazen glas na avtomatskem posnetku mi pove, da oni ob nedeljah ne delajo. Ja, valjda, kaj pa sem mislila, saj to je telegram 😉 !
@€?##!..! Zapisala sem si šifro za izbran motiv, tekst, ki ga želim zapisati in njihovo telefonsko, saj je jutri nov dan, jaz pa tudi ne bom umrla, če jutri na kavici pokličem na pošto in pošljem voščilnico … grem pakirat in spat!
Zjutraj kličem in najprej čakam, ko mi prijazen odzivnik govori, da so vse linije zasedene …. juhu, končno dobim gospodično … a kako bi plačala? Preko mobitela. Ne gre! Kako ne gre, saj imam opcijo plačevanja z Moneto ….saj sem že plačevala tudi preko računa na tem telefonu ???!! Gospodična je zelo prijazna, vendar mi vztrajno zatrjuje, da ji računalnik mojo telefonsko številko zavrača in zato torej voščilnice ne morem plačati in tudi poslati ne.
@€?##!..!
Zoran, oprosti ampak obupala sem! Želim ti skorajšnje okrevanje, ampak deteljice pa žal ne dobiš, Pošta ima res Oddelek za preprečevanje prodaje
Nekateri so enostavno gluhi, mutavi, kakšni celo slepi pa čeprav so njihovi slušni, govorni ali vidni organi v več kot odličnem stanju … ne vem, najbrž imajo prizadet kakšen drug živec ali možganski predel, ki jim ne funkcionira dovolj dobro.
To itak že skoraj vsi, ki berete moj blog veste, da ob vikendih dokaj redno obiščem Å marno goro. Med najinim vzpenjanjem ali spustom …. predvsem spustom, ko ne dihava, kot … ja, ja 😉 se da Tomažu včasih kakšne stare damice ali kakšno malo deco ogovarjati, jaz pa v glavnem nimam talenta za takšno brezciljno nakladanje, zato pa vseeno rada glasno in jasno pozdravim. Nazaj dobim pa …. hmmm … klik z očmi, …. včasih tudi, no, ne smem lagati, včasih tudi kakšen orn’k pozdrav, a večino je bolj v stilu Guten tag i tebi ….
In tako sem enkrat sklenila za tako za test, da bom držala usta skupaj, kot da so zalepljena in čakala, da bom pozdravljena in ne odzdravljena …. in sem štela, 100 mimoidočih, res sem štela, ajde 1 manj ali več, jaz navzdol, oni navzgor in jaz zalepljena usta, na očeh pa temna očala. Pozdravov? En primerek udarnega, glasnega “Dober dan”, je prišel iz moških ust …. tam med 40 in 45 let, eni trije “mmm” od moških spet (ima to kaj za opraviti s tem, da sem ženska? 🙂 ) in dva neznatna kima z glavo. To je to! … od stotih 🙁 !
Ej, jaz se ne dam in obljubim, da bom vztrajno trenirala svoje glasilke in pozdravljala vsakega, ki prikoraka mimo …. mogoče pa kakšnemu počasi le začne delovati tisti odmrli živec za komunikacijo 😉
