Čas je že, da napišem kakšno besedo o tem veličastnem dogajanju, ki je res vredno kakšnega mojega zapisa, a vedno nanese tako, da ob takšnih dneh, ko je na sporedu TA dan, zmanjka časa še za kakšne pisarije.
Moje prijateljice so se že nekaj časa nazaj domislile, da bi si četrtek – dan gospodinjskih pomočnic, vzele za svojega in ga učinkovito ter po babje izkoristile.
No, jaz ne bi vedela, zakaj so si za ta dan izbrale ravno četrtek, ker na tem pomembnem zasedanju in odločanju, moja malenkost ni bila prisotna, a najbrž bo kakšna logična povezava s tem, da je četrtek v svetu poznan, kot dan, ki si ga gospodinjske pomočnice, brez pardona lahko vzamejo za prostega. Tudi me uboge reve kar naprej garamo, kuhamo, pospravljamo, vmes skočimo še v službo, trgovino, razvozimo froce po krožkih … in ja, najbrž ni potrebno zapisati še kakšne bolj podrobne primerjave. Zakaj je članicam naše ekipe padla ideja, da izberemo četrtek, je na dlani, kajne?
Najbrž temu botruje še en poglavitni razlog; petek, ki bi npr. zame bil še idealnejši , je itak pri večini “gospodinjskih pomočnic” že oddan. Oddan tistim, ki imajo pri izbiri prednost – našim moškim.
Torej ČETRTEK! Dan, ko se skupaj dobimo babnice. Tako malo za hec … na solatki, čveku, pijački. Priznam, takole vsak četrtek je zame malo tumač, ampak takole na vsake kvatre enkrat pa paše.
Ponavadi je bilo mesto zbora v Piazzi, zbralo se nas je štiri, pet, včasih tudi šest babur in takrat se je čvekalo, smejalo, da so se neredke resne glave obračale v našo smer s tistim nasmeškom “lej jih, kure!”
Včeraj je bil spet ČETRTEK in to še četrtek s posebno težo. Naša Naci je dodala še en prstek in svečko na tortico. Tokrat se nas je nagnetlo kar 10. Deset glasnih babnic! Ne, ne bat, nismo podrle Piazze! Naca je bila dovolj pametna, da je pojedino pripravila kar v svojem salonu pohištva. Povem vam, da se na tisti razstavljeni stekleni mizi odlično je! Aja, eno tako, če ne čisto isto imam tudi jaz doma!
Mnjam, baje je bilo slastno. Jaz ne bi točno vedela, ker sem imela ravno sadni dan, a po pomazanih krožnikih sodeč, se je Samo izkazal .
Naj tukaj prva zapišem še nekaj famoznih novic, ki bodo v naslednjih dneh zagotovo zapisane na takšnih ali drugačnih rumenih straneh:
Alenka ((in to ne čist navadna Alenka, ampak Godčeva Alenka)) je bila videna popiti kar nekaj kozarcev penine in zmazati kar dva krožnika slastne rižote, mislim da bi znalo po medmrežju v prihodnosti krožiti celo nekaj diskriminatornih fotografij … in ne, ne pričakuje dvojčkov, napetost v trebuhu je po dveh urah popustila,
Barbara je poleg lepih pričesk za vsaj polovico povabljenih gostij, tokrat poskrbela tudi za uspešen nanos make up-a na obraz naše slavljenke. Pojedla je le en krožnik rižote, alkohola ona ne pije, zato je nikakor nismo uspeli ujeti s pecljastim kozarcem v roki in s fotografijami ne bo nič …. in tudi ona ne pričakuje dvojčkov. Baje sploh ničesar ne pričakuje. Ali pa? Ma, kdo bi vedel?!
A kaj bi sedaj naštevala, katera kaj pričakuje in katero je le morda močneje napenjalo, saj vas najbrž nič ne bo impresioniralo tako močno, kot informacija, da sem se skoraj dotaknila Jana ((in to ne čist navadnega Jana, Plestenjakovega Jana!)) Jooooj, čist rrrres!
Ponavadi jo lepo odkurim domov, ko se pravi žur šele začenja. Saj veste, jaz sem pač že malce v letih (čeprav majceno, res čisto majceno zaostajam za Alenko), pa naslednji dan me ponavadi ob 6h neizprosno zbuja zvok budilke, potem pa zobotrebce pod veke in dostava tega mulca v šolo, … pa pisarna, kjer je treba glumiti povsem budno šefico …, zato navadno ob 11h ali 12h, lepo pomaham v slovo, kiss, kiss … ter počasi odpujsam proti svoji domači postelji.
Tako je ponavadi, ja! A tokrat so počitnice, Jaka nima šole, jaz sem tako oproščena dostave pa še kao nekakšen dopust sem planirala vzeti …. torej idealna možnost, da tokrat nisem partibrejker …. pa še Playa je itak na poti do doma … pa še baje naj bi Jan bil tam. Opa, to pa je že kar precej razlogov, da je ne odkurim kar domov, k’ne?!
In tako včeraj … ups, najbrž je bilo to že “danes” malce po polnoči, nas je 10 brhkih deklet (ok, ok, saj se v množici ne opazi, da jih ima kakšna že preko 40, sploh če so ostale pod 30 in se od blond dolgih in prhutajočih las kar blešči) prihrumelo v Playo.
No, ja, Playa mi je bistveno bolj všeč ob jutranjih urah, četudi natakarji še 15 minut po uradnem odpiralnem času, prižigajo luči v akvariju, nameščajo deke na zunanje stole in prižigajo pečke, na glasbo pa itak pozabijo. A vseeno mi nihče ne stopa po prstih, glasba je bistveno tišja … aja, v bistvu je vsaj kakšnih 20 minut sploh ni … in jaz takrat ne stojim izgubljeno ob šanku in ne vem kaj naj počnem z rokami, nogami in nasploh sama s sabo.
Ne glede na dejstvo, da sem se skoraj (!) dotaknila Jana in da je v naši neposredni bližini kar mrgolelo zvezd …ja, ja, celo takšne zvezde so bile, kot je Danica Lovenjak … nisem prav nič manj prepričana v to, da pohajkovanje po nočnih lokalih absolutno ni nekaj, kar bi ustrezalo moji krvni skupini … ali nebesnemu znamenju … ali pa morda mojemu nizkemu pritisku …
kakor koli že: večer je bil res super. Res, sedaj se pa ne hecam več, bilo je nadvse fino, nasmejala sem se, skoraj najedla in postajam vedno bolj zaprisežena članica “gospodinjskih pomočnic”. Vesela sem tudi tega, da sem poskusila prehod v naslednjo stopnjo žura, saj brez, da poskusiš, ne veš …. a v bodoče se bom držala svojega starega preizkušenega recepta: ob 11h, 12h bom pomahala v slovo in odpujsala proti domu. Pa četudi naj me v lokalu čaka sam George Clooney! Zraven Jana Plestenjaka! No, mogoče bi pa potem le premislila.
Aja, še to … in to čisto brez heca; Jan je prav fleten in predvsem prijazen fant … ok, ok, tip, in obljubim, da od sedaj naprej ne bom več zavijala z očmi, ko bodo druge frfre razlagale, kako oooh in slooooh in aaaahhh! Ampak le to! Ne preveč od mene pričakovat, ok?!
