Kategorija: Hecam se

Objavljeno dne

Kava za s seboj

To je baje najtarbolši prevod za Take away coffe. Pa da namesto, da si jezik opečeš z vročo kavo, si ga raje kar zlomiš!

Takšno kavo ZA S SEBOJ ponujajo v Subitu v Koloseju. Takšna kava (sicer z manj lomečim in lepše a vseeno tuje zvenečimi imeni) se danes dobi že marsikje po Sloveniji. Ne, mene ne boste dobili na to finto! Kava je obred, je dogodek, na kavo se usedem in ob njej … ne, ne, ne kadim, pač nikoli nisem in me to ne zanima … a vseeno ob kavi čvekam, berem časopis, včasih celo knjigo.

Že nekaj let opazujem nore Američane, ki nikakor ne zdržijo niti 2 minuti brez konkretnega produktivnega dela in si celo v avto odnašajo doma skuhano brozgo, ki jo na poti do službe počasi posrkajo. Bljak! Moj šef si celo na pot v Slovenijo vzame tisti hibrid med termovko in veliko pol litrsko šalico in tako zjutraj, ko ga pobiram in peljem do pisarne ali kakšne druge lokacije, iz hotela prikoraka s to kavozasseboj v roki. Jaz pa vsa kremežljava težim, da potrebujem kavo.

“OK, lahko vzameš tudi ti kakšno, saj imate tisto zasseboj, kajne?”
“Pajade, si na glavo padel, da bom kavo med hojo ali vožnjo pila?!”
“A ti potrebuješ kavo, ali dogodek?”

Pa tile Američani pojma nimajo! Jaz potrebujem kavo, a kava je dogodek in hočem, da tako tudi ostane!

Objavljeno dne

Dimsijeve nogavice

Z levim ušesom in desnim očesom sem danes spremljala neko oddajo na nekem slovenskem programu, kjer sta voditeljica in Dimitrij Rupel nekaj silno močno pametovala o zadnje tedenskih Dimsijevih izjavah … je rekel, ni rekel, so rekli na Hrvaškem … spljoh mi je čisto vseeno in o tem tako ali tako nisem nameravala pisati.

img_88262.JPGV učke so mi padle Dimsijeve nogavice. Sicer sem ljubitelj barv in ljubim odštekano kombiniranje barv, za katero bi marsikdo rekel, da je neprimerno. No, celo nek podoben komentar sem zasledila za tole mojo opravico, ko sem pred nekaj meseci 15 minut stala na odru pred 2000 slušatelji, češ da je govor bil v redu, a da se za direktorico ne spodobi takšna čudna oprava.

Priznam, da je ta komentar še bolj vplival na moj krvni pritisk, kot te neumnosti, a vendar po današnjem razgledu na Dimsijeve živo rdeče nogavice v kombinaciji s temno modro obleko, sivomodro srajco ter živo rumeno kravato, bom naslednjič res temeljito premislila, kaj nataknem nase, ko se pojavljam takole na očeh večih ljudi.

Marjetica, pomagaj drugič svojemu dragemu izbrati kaj v barvi hlač!

Objavljeno dne

Slepota hladilnika??

Ali pa slepota v hladilniku? Ali pa zamrznjena slepota? Ali pa preprosto: #$##!!@#$ spet ta butast desc!

Se vam je že kdaj zgodilo ….ne, ne, takole bom vprašala: se vam non-stop dogaja, da vas vaši moški sprašujejo kje za vraga spet visi njihov črn rekelc suknjič? Ali pa tole, tole je še bolj pogosto: “Miiiiiška, kjeeee je jogurt?” Seveda tip ima odprta vrata hladilnika, gleda vanj, pred nosom pa na drugi polici levo stojita vsaj dva lončka jogurta.

No, jaz imam te vaje non-stop, ker imam dva moška pri hiši, dve bivalni nadstropji, kar pogosto povzroči moje nepredvideno korakanje po stopnicah gor in dol (ja, ja, saj vem, da sem želela, da mi pomaga pri hujšanju) in oba imata isto bolezen, ki se baje imenuje hladilniška slepota.

O definiciji te bolezni sem ravnokar brala na e-mailu, ki ga vsak dan dobivam s te strani. Brezveze, enkrat sem se prijavila, ker se mi je zdelo zabavno spoznavati nove ….sploh pa urbane, moderne … angleške besede. In tako vsak dan dobim v svoj nabiralnik novo bedastočo. In tole sem dobila včeraj:

Urban Word of the Day

January 27, 2008: refrigerator blindness

Selective loss of visual acuity in association with common foraging of the refrigerator. Predominantly seen in children and males.

“Honey, where’s the orange juice?”
“Are you blind? Second shelf on the right!”
“Sorry, must be that pesky refrigerator blindness again…”

No, pa povejte, če ni takšno pridobivanje znanja koristno in predvsem zabavno?!

Objavljeno dne

Če zboli mama, je štala

Naš Jaka je spet nekaj fasal. Tile virusi nas obletavajo že celo zimo. Zboli Jaka za 1 dan, pa teden dni nič, pa ga spet useka za 2 dni, pa je mesec dni v redu pa spet zvijanje po trebuhu, vročina, slabost …. aaahhh!

Prejšnji teden, ko smo prebrodili že žnjto gripo, se z Jako pogovarjava.

Potrkam na leseno mizo in pravim:”Upam, da ne bo zdaj tale virus obletel še mene. Si bil bolan ti, potem ati, zdaj sem pa po logiki na vrsti jaz…..”
“Ne, ne, ti ne boš zbolela.”
“Zakaj pa jaz NE BOM zbolela?”
“Ti nikoli ne zboliš!”
“Prosim?! To sploh ni res, tudi jaz sem že zbolela!”
“Ja, ja, saj si …. se spomnim, ampak takrat je pa štala!”
Aaaaaa?!
“Ko ati zboli se to sploh ne opazi …. on leži, ampak v bistvu vse poteka tako, kot če bi bil zdrav, ko pa zboliš ti, se svet obrne na glavo…”

Nisem vrtala naprej, čeprav bi lahko bilo mnogo različič razlage na ta dialog, ampak prisežem ne jamram …. in ko zbolim, samo ležim in dam mir …. tako, da štalo delajo drugi 😉

Objavljeno dne

Spet smo skoraj zadeli Kio Picanto

Tako kot že lani, smo tudi letos morali1 na košarkarski show All stars v Hali Tivoli. Saj sem uživala a vseeno moj ostri jezik in poredni prsti2 ne morejo mimo tega, da malce popljuvam tole zadevico.  Sama prireditev je za moje pojme boljkotne amaterska … kr neki … od Kocke do Monike Pučelj pa nekih kvazi lepotic, ki se jih na igrišču poleg vsega drenjanja voditeljev, kamermanov, igralcev in kaj vem koga še, sploh ne opazi …… no, pa saj najbrž nismo ničesar zamudili.

Višek umetelnosti so bile sploh mažuretke z imenom Angeli, ki so se oblekle v opravo Božička in plesale na glasbo Grk Zorbe ….. jao!

Organizatorjem bi naslednjič svetovala, da se med odmori in nastopi raznoraznihzvezd vsaj malce poigrajo z osvetljevanjem in na velikem igrišču s svetlobnim snopom označijo bistvo dogajanja …npr. dolge noge Monike Pučelj.

Kljub temu (ali pa ravno zato), da je bilo vse skupaj še najbolj podobni nekakšni vaški veselici sem strašansko uživala. Navijala sem za naše košarkaše3, ploskala z nekakšnimi napihljivimi palčkami in bila impresionirana nad nastopom neke madžarske akrobatske skupine. Ti so bili edina svetla točka med vsemi nastopajočimi.

Že lani so izžrebali vstopnico, ki je domov odpeljala novo Kio Picanto in tip, ki ga je doletela ta sreča, je lani sedel točno za nami, le dve vrsti nad nami. Letos je sreča doletela tipa, ki je sedel točno za mano. Se vam svetlika, kdo bo avto odpeljal naslednje leto?

Sicer pa sem jaz s spominom za obraze že takoj ob prihodu spazila fletnega mladeniča s še bolj fletnim mlajšim spremljevalcem in takoj dojela, da je eden od njiju izjemni fotograf bloger in absolutni vzor našega Jake, drugi pa njegov bratec, ki je že nastopal v vlogi njegovega modela. Ob koncu tekme nas je pozdravil  ….. tastarejši seveda in mene impresioniral še z lepim in prijaznim odnosom. Tale fant je za oženit, vam povem: lep, pameten, sposoben in povrh vsega še prijazen. Jaz pa brez hčere!  Ej, me mame, ane?!

  1. po nalogu …ok želji …Jake [↩]
  2. ki tipkajo po tipkovici [↩]
  3. kdor koli so že bili “naši” [↩]