Ko gre mama spet v šolo

Septembri so zame poleg decembra najbolj stresni meseci v letu. December je stresen zato, ker ga pri kakšnem 10. zmanjka …… preprosto se konča …… praktično nehamo hoditi v službo, nikjer več nihče resno ne dela in jaz itak ne morem zaključiti še tistih 3990 zadev, ki sem jih ravno nekje 1. decembra zapisala kot nujna opravila, ki jih je treba zaključiti še v istem letu …. poleg tega pa tudi stanje v banki kaže, kot da smo že kakšnega 28. September pa; joj, za mano sta 2 meseca lenarjenja, uživanja, počitnic, nihče itak nikjer ne dela in jaz četudi sem v službi, počnem stvari, ki itak niso nujno potrebne ….. končno imam čas za pospravljanje vseh milijon papirjev, ki se mi valjajo po mizi še od zadnjega decembra in končno lahko iz tistega spiska odkljukam še vseh preostalih 3980 zadev, ki so mi ostale iz decemberskega nujnega spiska, nimam nobenih jezikovnih tečajev, Jaka zjutraj spi in jaz se lahko cela dva meseca ukvarjam le samo s sabo ….Več kot dva meseca sem se dobesedno razvajala. Mulca zjutraj ponavadi itak ni bilo doma, ker se je potepal po kakšnih počitnicah, če pa je že bil, potem sem ga enostavno pustila spati, jaz pa sem ležerno in mirno zajtrkovala, se mirno oblekla, pregledala maile že navsezgodaj zjutraj in potem mirno in predvsem pravočasno odpravila v službo.

In sedaj september. Mali je itak navajen spati do 12h in odhajati v posteljo ob polnoči ali še kasneje, šolska torba mu je nekaj na kar se bo najbrž privajal še ves mesec, copati itak ostajajo večkrat doma, kot da bi ga spremljali v šolo, prijaviti se je treba na vse zunajšolske dejavnosti, uskladiti urnike, poleg tega sem si že leta nazaj nakopala moj kreativni hobi, ki se ga nekako ne morem in ne morem znebiti in tako vsako leto brez izjeme ovijam vse knjige in zvezke. Ja, nekoč se mi je zdelo to zabavno, ko sva z Jakom v rumeno ovijala matematiko, v modro slovenščino, rdečo angleščino itd. ter na vsako knjigo lepila doma ustvarjene etikete, ki so segale čez polovico knjige ali zvezka.

img_8224.JPG

Nekoč je imel Jaka 5 knjig in 3 zvezke, danes pa je to neznansko naraslo …. sploh ne vem koliko je vsega skupaj ….

img_8223.JPG … no, tukaj sem poslikala kupček knjig …pa ne vem, če sem z objektivom zajela vse 🙁

Danes se je Jaka lepo navadil na sistem …. blazno fino se mu zdi imeti vse knjige ovite v enake ovitke, imeti nek stil, poleg tega pa imeti ovito logično in funkcionalno, da takoj zagrabi in ve katere knjige mora uporabiti. Seveda morajo biti enako oviti tudi zvezki, čeprav so danes na voljo že prekrasne naslovnice.

Ne, pri nas se ovija vsako malenkost. Letos smo ponovili zadevo, ki smo jo uspešno uporabili že pred tremi leti. Vse smo najprej ovili v časopisni papir, nato čezenj nalepili 15-20cm širok trak ovojnega papirja …pač v enaki barvi za vse zvezke in knjige istega predmeta, čezenj pa nalepili etiketo, ki je zdesignirana posebej za ta predmet in konkretno knjigo. Npr. za predmet angleščine je na etiketi ameriška zastava, angleški dvonadstropni avtobus, zemljevid Anglije …. na njej pa na veliko piše ime in priimek, razred ter kaj se skriva za ovitkom (učbenik, zvezek ali delovni zvezek). Čez vse to pride še prozorni ovitek, ki ga je treba obrezati in prilagoditi meram učbenikom. Huh, veste koliko časa se igračkam s tem?! Sicer pa prav mi je, saj rada zavijam darila, režem papirčke, oblikujem stvari in podobne kreativne neumnosti. 🙂


7 Replies to “Ko gre mama spet v šolo”

  1. Prav vesela sem vašega (uf, načeloma vse tikam, tukaj pa glede na to, da vem kdo se skriva za nick name-om) komentarja.
    No, saj tudi jaz ne ovijam v ta papir ZARADI cene, ampak vseeno rada prihranim tam, kjer se prihraniti da ….. in tako mi kje drugje, kjer si želim zapravljati, na to ni treba gledati 🙂

  2. Bravo mami Saša, tudi sama sem ovijala svojima dvema hčerkama zvezke in knjige v revijalni papir, da je bilo bolj pisano, vendar to zaradi tega, ker je bil papir drag. Tega je že zeloooo dolgo, a spomin ostane. To je bil vedno projekt, saj je bilo treba doboti revije, potem pa izbirati in zavijati. Dela čez glavo. Vse za naše ljube otročičke….

  3. Aha sem pozabila dodati, da mi je všeč ta zvezek za glasbo…Na njem je novica o NK Domžale…moj klub iz mojega kraja;)

  4. Ja, res potrebujemo veliko različnih vrst papirja, kar zna biti težava, ampak se da nabrati 😉 ..npr. tudi bela pride v poštev in to dobiš tako, da enega od papirjev obrneš na drugo stran, potem sem uporabila tudi ovojni papir, ki načeloma ni dober za ovijanje, ker je blazno tanek ..roza in vijoličen je bil tak, ki se koristi le za zavijanje daril in to je tudi enedn od razlogov, da najprej ovijem v časopisni papir. Glavni razlog pa je, da je tako ceneje, saj tako porabiš približno 3x manj ovojnega papirja, ki ga moraš seveda kupiti in ni uporaben za nič drugega, kot ovijanje.
    Sicer pa je Jaka navdušen nad časopisnim papirjem in pogosto moram prav paziti kakšne novice dajem na zunanjo stran. Npr. glasbeni zvezek mi je prvi dan uničil, ker sem ga ovila v kolumno Marka Crnkoviča. Ker jo je hotel prebrati in je trak ovijal bistvene dele, ga je raztrgal …grrr!
    Ne, nisem znova ovijala …le malo poravnala in zdaj ima pač to kar ima 🙂

  5. Huh to ti pa je stylish priprava gradiva za šolo…Ideja se mi zdi pa super! samo a ne potrebujete potem najmanj 10 različnih vrst ovojnega papirja? Pa zakaj najprej še časopisni papir? Ok, pri svojih letih sem kot kaže malo out of date, kar se tiče ovijanja zvezkov in knjig 🙂

Komentarji so izklopljeni.