Saša Gerčar

Zadnjič mi je Jaka rekel, da ga vedno le kritiziram. A????!!

Jaka je moj ponos in največja ljubezen, to vidi vsak, ki se pogovarja z mano vsaj 5 minut. Ponosna sem nanj in nikoli niti za trenutek pomislila, da bi bil v čem lahko boljši, kot je. Pa vendar; od kod ta ideja? Lahko bi zamahnila z roko, češ puberteta, vendar sem podobne izjave o sebi že slišala od nekaterih službenih kolegov, ki kariere niso gradili na takšen način in so se upali stvari povedati naravnost ….ja, morda celo preveč naravnost .

Sin Jaka je isti Jaz z nekaj primesmi Tomaža. Enaka žlobudravost, milijon idej, skakanje iz teme na temo, kreativnost, želja po znanju, vedenju, po drugi strani pa konflikt s samim sabo, ko zadeve ne izgledajo tako dobro, kot jih želi. Zvezek je že po prvih straneh grozen, začel bi pisati znova, tenisa še vedno ne igra tako dobro, kot bi ga želel ….in enako bi razmišljal četudi bi danes bil svetovni prvak in design na blogu mu je sicer že bolj všeč, vendar bi rad še lepšega ….

Dolgo je zelo relativen pojem, vendar takšen odmor v obiskovanju kina, kot se je zgodil tokrat, je zame res nekaj nenavadnega. Dogaja se kup drugih zanimivejših stvari, v kinu pa itak vrtijo samo še kup neumnosti, ki očitno počasi tudi Jako ne prepričajo več ….in tako sva si po več kot tri tedenskem odmoru, z Jakom ogledala Pirate s Karibov 3.

Jaz sem ena tistih, ki Jacka Sparrowa niti približno ne mara. Prvi del sem si ogledala na smučanju, na izposojenem DVD-ju in takrat predvidevala, da sem sredi filma zaspala le zaradi utrujenosti od celodnevnega smučanja. Pri drugem delu so me nekako prepričali, da to svojo tezo o utrujenosti preverim kar v Koloseju. Ugotovitev je bila naslednja; prvič sem resnično zaspala od dolgočasja.

Tokrat Jaka sploh ni poskušal prepričevati mene, kar na Tomaža je pikiral in ga prepričal. Jaz sem bila še v službi, onadva pa že v Koloseju, kupila dve karti potem pa z obveznimi kokicami in Coca-colo čakala na odprtje vrat.

Nekateri ste me spraševali, kje sem dobila tisto barvasto »kačo«, ki se mi vije okrog vratu na moji fotki na tem blogu. Pri Naci sem jo kupila! Naci je moja nartabolša prijateljica in skrajni čas je, da opišem in kakšno lepo rečem tudi o ljudeh, ki so mi blizu.

In zato se danes posvečam spominom.

8 let nazaj, ko Jaka še ni bil vezan na šolske počitnice, smo se na morje odpravili, ko na plažah še ni bilo gužve in ko v zraku še ni puhtelo od vročine.

Začetek junija pred osmimi leti:
Tomaž, jaz in Jaka v vozičku se sprehajamo po Lignanu. Prvi večer naših dvotedenskih počitnic. In poglej, poglej na ulici sredi Italije srečamo tričlansko družino ljubljančanov. Saj veste, kako je ko srečaš zemljaka v tuji deželi …doma bi odbrzel mimo, tam pa …..

Danes praznuje brat od moj’ga dedca. On sicer ne bere mojega bloga …vsaj tako pravi on, je pa do pikice obveščen kaj dogaja na njem. Baje mu poročajo njegove ženske.

Glede na to, da se pri mojih dveh starših, možu in sinu, moje sorodstvo konča …… in imam le še tri sestrične, enega bratranca, dve teti in dva strica in nihče od njih ne živi v Ljubljani, zato se z njimi srečujem le še na pogrebih ….poroke pa itak niso več moderne….spet sem zašla …torej, zato v moje sorodstvo raje štejem kar te taprženene.

Tomaž ima le enega brata in tako s tem jaz dobim le tega enega, edinega svaka. Sicer se nimam kaj izmišljevati in se mrščiti, kajti to je to ….ampak priznam, da je kar fejst in da je res med mojimi svaki on tanarbolši Poleg tega si je našel eno fejst žensko in tako se je moje sorodstvo razširilo še na tanarbolšo svakinjo.

Iiiiiiii! To je tko mega! Hirkani, kriva si, da sem danes zaspana! Takoj, ko sem zadevo videla na njenem blogu, sem se v risanju preizkusila še sama.

Link na stran za igranje. Jaka, tega absolutno ne smeš odpreti, ker imam občutek, da potem ne bom več prišla do računalnika!

Včeraj zvečer, ko je slučajno Jaka zaspal še pred nama in midva s Tomažem leživa na kavču v dnevni sobi, naenkrat začutim Tomaževo roko na svojih ramenih. Počasi me podrgne z dlanjo in jaz zamomljam “Mmmmm” pravzaprav zapredem, kot mucka.
In v naslednjem trenutku začutim njegovo roko na prsih in rečem “Jaaaaa, leeeepo…”

Roka zleze k nogam in jaz “Kako paše!!”

In roka se ustavi. Jaz vprašam: “In zakaj si prenehal?”

On pa: “Ker sem končno našel daljinec za TV”

Še sreča, da Tomaž ne bere mojega bloga, ker bi me drugače dal iz kože.
To je joke, res, prisežem …pri nas namreč daljinca nikoli ne iščemo na tako romantičen in nežen način. Tomaž se ponavadi zadere iz kavča:”Ma, kje je spet ta daljin’c!!!?!”

Za tiste, ki mojega stasa in glasa niste uspeli videti na včerajšnjih Trenjih, pošiljam link do posnetka, ki bo na spletu cel teden. Mene najdete tam približno na 62 minuti posnetka. Tako boste vi lahko že vnaprej vedeli, koga pocukati za rokav na Blogresu …jaz bom namreč tam.

Sicer pa dobila sem že repliko na svojo izjavo, da ne hujšam ZASE, temveč ZA DRUGE. Kaj pa menite vi?

Eto, spet nas spreminjajo. Dve generaciji nazaj GRČAR, sedaj GERČAR, včeraj pa so me na POP TV-ju spremenili v GERČER.

Če gre evolucija priimkov naprej, bomo naslednjič GERČEK, pa HERČEK in kmalu zatem hvalabogu pristali na imenu, ki ga bodo upam da vsi znali zapisati HRČEK.

In sedaj me managerji iščejo zaman

Povezane teme: Bi bil Jaka danes …

Kaj naj rečem, prišlo je mojih pet minut

Pri oddaji Trenja za danes zvečer pripravljajo oddajo o obsedencih s svojim videzom. Ker preko osebnih trenerjev fitnesa nikakor niso uspeli najti osla, ki bi se pokazal pred kamerami, so se lotili iskanja po spletnih straneh in naleteli na moj blog o hujšanju. Novinarka me je poklicala in me prav zvito povlekla v zadevo. Ja, kaj čem, privolila sem in včeraj smo že posneli prispevek, ki bo pokazal gospo, ki je že v zrelih letih in še vedno obsedena s svojo postavo.

To sem jaz, ja.

Ne vem kako bo izgledal končni izdelek, saj bodo vse skupaj še zmontirali in obdelali, ampak na samem snemanju sem se počutila prav dobro. Ekipa Trenj je prav prijazna in simpatična.

Bomo videli kaj bom o njih govorila danes po oddaji

Zadnjič me prijatelj, ki bere moj blog o hujšanju vpraša, zakaj sem tako obsedena s temi kilogrami, saj da za svoja leta čist’ u redu zgledam.

O tistem “za svoja leta” bomo še debatirali …oja, bo prišel na mojo mino ampak pojdimo po vrsti!

Zakaj sem res stalno obsedena s tem hujšanjem?

Prva stvar, ki vpliva na to je da sem zahtevna. Do okolice, še bolj pa do sebe. Perfekcionistka, pravijo nekateri. Meni se zdi le, da želim vsako stvar pripeljati do najboljše možne različice ….ok, razumem, sem najbrž ravno zapisala stavek, ki potrjuje tezo

Druga stvar, ki vpliva na to izhaja iz tega, da sem estet. Priznam, da preden se poglobim v “nootranjo” lepoto, vsako stvar pogledam in ocenim od zunaj. Tako ocenjujem seveda tudi sebe in ugotavljam, da bi lahko bila boljša s kakšno kilco manj in obtesanim teleščkom.