Vsak dan prebiram spletne dnevnike svojih spletnih sosedov… včasih komentiram, pogosto ne.
Komentiram pri tistih mojih stalnih spletnih znancih. Ne vem zakaj le tam …najbrž se tam počutim domače, sproščeno …. ali pa so morda prav ti avtorji pisani meni na kožo in imam konkretno mnenje le na prispevke, ki izhajajo iz razmišljanja istih avtorjev.
Danes sem pri Hirkani naletela na zanimivo razmišljanje o komentarjih. Pri njej še nisem pustila svojega komentarja pa vendar je današnji prispevek tak, kot bi zapisano prišlo izpod mojih prstov. In kaj naj zapišem k temu? Ti si carica!? Bravo? Smeškota? Kot vedno doslej – nič od tega …bom še vedno raje ostala le tihi in zvesti bralec.
Tudi jaz se včasih otroško veselim novih komentarjev in sem mnogokrat že zasvojena od klikanja in upanja, da se bo nekje le našla usmiljena duša, ki bo zapisala nekaj moji duši prijetnega in prijaznega in bi bom najbrž močno depresivna, ko bom prvič naletela na krut in grobo žaljiv komentar.
In danes sem ugotovila, da punca tudi rada pije kavo. Tudi jaz z lahkoto pridem do tretje. In nato se preusmerim na čaj.



