Tri kave na dan?

Vsak dan prebiram spletne dnevnike svojih spletnih sosedov… včasih komentiram, pogosto ne.
Komentiram pri tistih mojih stalnih spletnih znancih. Ne vem zakaj le tam …najbrž se tam počutim domače, sproščeno …. ali pa so morda prav ti avtorji pisani meni na kožo in imam konkretno mnenje le na prispevke, ki izhajajo iz razmišljanja istih avtorjev.

Danes sem pri Hirkani naletela na zanimivo razmišljanje o komentarjih. Pri njej še nisem pustila svojega komentarja pa vendar je današnji prispevek tak, kot bi zapisano prišlo izpod mojih prstov. In kaj naj zapišem k temu? Ti si carica!? Bravo? Smeškota? Kot vedno doslej – nič od tega …bom še vedno raje ostala le tihi in zvesti bralec.

Tudi jaz se včasih otroško veselim novih komentarjev in sem mnogokrat že zasvojena od klikanja in upanja, da se bo nekje le našla usmiljena duša, ki bo zapisala nekaj moji duši prijetnega in prijaznega in bi bom najbrž močno depresivna, ko bom prvič naletela na krut in grobo žaljiv komentar.

In danes sem ugotovila, da punca tudi rada pije kavo. Tudi jaz z lahkoto pridem do tretje. In nato se preusmerim na čaj.

Mark Wahlberg se je nabildal

Mark WahlbergDanes je bil čas za akcijo. Kljub velikemu številu mrtvih v Strelcu, mi srce ni krvavelo. Ti Američani pač znajo in ko je potrebno razstreliti kupe vojakov, jih v film postaviš bolj za “kurji futr” ….pridejo v kader, bum, jih razstreliš in ni jih več. Sam zaplet pač ni izum stoletja; lepega, nabildanega, pridnega in močno patriotskega fanta potunkajo v nastavljeno past. Strašanski zaplet, malce ljubezni, veliko mrtvih, na koncu zmaga dobro in seveda ljubezen.

Kljub temu, da morda po zgoraj zapisanem, ne kaže, kot da sem v filmu uživala, vas moram razočarati – film je bil dovoj napet, da sem tudi jaz stiskala pesti in navijala za Marka. Ja, všečna akcija. 🙂

Bi bil Jaka danes lahko Jaka Gerčar Ermenc Kastelic Å umen ?

V rumenem časopisju sem prebrala, da se je poročil Cime iz prve Sanjske ženske. Bravo, končno spet eden, ki se mu poroka ne zdi nepotreben papir in zapravljanje časa in (ali) denarja! Sem se pa kar nasmehnila ob podatku, da sta in ženin in nevesta svojemu prvotnemu priimku, dodala še priimek drugega zakonskega partnerja. Po tem sistemu jaz danes ne bi bila Saša Gerčar, ampak Saša Ermenc Gerčar in Tomaž bi bil Tomaž Gerčar Ermenc. Super, sem za enakopravnost! Točka za napredno misleče moške in emancipirane ženske! Le zakaj bi morale vedno ženske spreminjati svoje priimke?

A tu nastane dilema okrog priimkov otrok. Le kako bi se potemtakem pisal najin Jaka? Jaka Ermenc Gerčar? Ali Jaka Gerčar Ermenc? Vrstni red je tudi pomemben, kajne?

In če bi bili nekoč tako “napredni” tudi najini starši, bi bil Jaka Gerčar Ermenc Kastelic Å umen? In kateri priimek na katero mesto? Ufff! Bognedaj, da bi se Jaka poročil z mladenko, ki bi izhajala iz podobno misleče družine in bi bila Anja Novak Muhamedinović Kregar Milošević? Morda pa bi na tej stopnji lahko skupaj skovala že nov priimek sestavljen iz začetnih črk le teh?

Jojmene, kakšna pomembnost tile priimki! Poznam kar nekaj vrstnic, ki so bile pri 25-ih, ko so se poročile, straaaaaašaaansko znane pod svojim dekliškim priimkom …no, vsaj v tistem lokalu, kjer so v študentskih letih stregle kavo in seveda ni šlo drugače, kot da so ta svoj “veleznani” priimek ponesle s sabo tudi v zakon. Sicer pa nikoli ne veš ..oz. očitno veš, da se lahko po nekaj letih zakon tudi razdre in tako ti ostane vsaj priimek, če ti že mož zbezlja z drugo …

ki pa morda nima tako pomembnega priimka 🙂

5 žensk na kupu v Cankarju

Vsi hvalijo, jaz bom pljuvala. Ne vem kaj ljudje vidijo tako strašnega na predstavi 5žensk.com? Mene je pustila hladno.

Morda so bila pričakovanja prevelika, morda takšna predstava ne gre v Cankarja. Preveč ljudi in manj možnosti za komunikacijo s publiko, kot v manjšem teatru.

Mogoče je pa kriv le lep sončen dan, ki smo ga v nedeljo preživeli športno aktivno in bili ob 8h zvečer, ko se je predstava začela, že pošteno utrujeni. Najbolj verjetno pa mi predstava ni sedla zaradi slabega …ma, kaj slabega …res obupnega zvoka. Tam, kjer smo sedeli mi, vsaj 1/4 štosov nismo razumeli.

Sicer pa je predstava natrpana s seksulanimi štosi, ki se jim je nekaj obiskovalcev, prešerno in silovito smejalo. Se res ne znamo smejat ničemur drugemu, kot kako mi pride, zakaj mi pride, kako me moj zna in kako me moj ne zna??!! Z večino štosov se kratko malo nisem mogla poistovetiti, kar očitno dokazuje, da mi le nismo povprečno prdeča in smrčeča družina.

Piše, da predstava traja 2 uri, naša je igralce tako prevzela, da so jo zavlekli na 2 uri in pol. Brez odmora!

Našega Jakata ponavadi peljemo na vse, kar ni vnaprej označeno, kot neprimerno, zato se je tudi tokrat mučil na neudobnih sedežih Cankarjevega doma. Ne, ni bil edini otrok v dvorani. Tema predstave pa: Seks, seks, seks …! Nisem nek strašni purist in dvomim, da je kar koli od povedanega Jako strašansko pohujšalo, sem pa prepričana, da Jaka poleg tistih štosov, ki jih zaradi slabega ozvočenja že tako ni slišal, ni razumel še naslednjih pol in se zato močno dolgočasil.

Najbrž je 5moških.com boljših, vendar ne vem, če bi tvegala.

Kam za prvomajske počitnice?

Totalna dilema. Rabim pomoč!
pocitnice.jpg

Dejstvo je, da gremo nekam. Dejstvo je, da smo trije: Tomaž, Jaka in jaz. Dejstvo je, da gremo z avtom …ali pa morda ne …ampak najraje. Morda pa z letalom …ampak kaj na kratko, s kakšnim nizkoproračuncem ….itak pa je to finta v levo 😉
In dejstvo je, da si ob prvomajskih praznikih želimo toplote in ne mraza. Aja, pa še to je dejstvo, da smo časovno omejeni s 5-imi dnevi, je treba delat, pač. 🙁

Vse ostalo je stvar razprave in stvar pogajalskih veščin vsakega od udeležencev tega izleta. Takole izgleda situacija do sedaj:

Radi imamo Italijo v vseh oblikah in smereh, vendar smo jo zato tudi že precej videli. Toskana v celoti, severni del vzhodne obale, zahodne obale tudi, Rim, Gardsko jezero, Ravena, Verona, Milano, Bologna, Vicenca, Dolomiti predvsem pozimi in nekaj malega tudi poleti, Benetke itak, Lignano nedvomno, Grado in Jesolo tudi…to je že vse videno. Dalje na jug Tomaž ne želi. Je pač ziheraš in vedno razmišlja o krajah avtomobilov in komplikacijah povezanih s tem.

Monaco in francoska riviera; Jaka obožuje. Smo bili tudi že milijonkrat, vendar naš najmlajši ponovno navija za to destinacijo. Tomažu ne diši, ker no ja, nekako je vse $$$$$. 😉

Provansa; smo bili, vendar bolj na hitro, ker je bila vedno glavna destinacija še mnogo naprej (Paris, Barcelona). Jaka tokrat najbolj navija za to, Tomaž se upira, ker pravi, da si te počitnice predstavlja bolj ležerno …eno sončno lokacijo, žoga za košarko, lopar za tenis …pa mal ogledov, sprehodov …tukaj pa se mu dozdeva, da bo spet kup vožnje in nič drugega.

Hrvaška; jaz bi šla malce navzdol ob obali, vendar pa ima Jaka do tega absolutni odpor. Ne vem …očitno smo doma vedno tako javno kritizirali, da se je tega navzel. Zdaj pa mamo! 🙁

London; je bila ideja, vendar tile nizkoproračunski prevozniki itak ne vem kje so tako nizko proračunski, saj meni ne uspe nikoli dobiti povratne karte za manj kot 150-200€ na osebo. Je to poceni?

Kaj bi predlagali vi?