Sovražim. Pika.
Nobena težava, če nekdo zamudi …. razumem… se zgodi.
Če pa nekdo zamuja …. stalno …. potem se pa to očitno dogaja in to povzroča še hujše kožne efekte od tega.
Å e bolj, kot če Tomaž zamudi na … ajde randi temu po xy letih res ne morem več reči 🙁 … torej, če zamudi priti ob dogovorjenem času na dogovorjeno mesto, kar se mu res ne dogaja ….zato pa se je najbrž tudi moje srce vnelo zanj 😉 …. ok, grem nazaj na začetek stavka: še bolj od tega, me moti, če zamujajo ljudje na poslovne sestanke. Ali še huje: če zamujajo zaposleni na službeni sestanek. Ali še huje, če na te zaposlene čakam JAZ!
Pri nas v službi se je že leta 1997 razvil virus, ki se ga ne da odpraviti in ta virus se širi in prenaša iz enega na drugega … nekateri so se nekoč proti temu že cepili in jih obide, imamo pa pri nas zaposlene nekatere, ki pa so kronično bolni in se jih ne da ozdraviti. Sem poskusila že z grdimi pogledi, grdimi komentarji…. lepimi komentarji ….. ne pomaga!
Zgodba sega že v preteklost, ko smo skoraj 12 let nazaj odprli naše podjetje in začeli zaposlovati ljudi.
Leto 1996: Jaz, telefon in fotokopirni stroj. Moji šefi Američani so imeli takrat sedež na Dunaju in uradne ure od 9h do 5h popoldne. Logično, da sem tudi jaz imela enak delovni čas … no, moj je bil od osmih, ker sem bolj jutranji tip in do devetih res nisem vedela kaj početi sama s sabo pa tja do 6h, 7h, 8h …..ker … ker …. ja, noro je bilo … pa ne noro dob’r 🙂 ampak noro velik’
Čez mesec dni smo zaposlili naslednjo osebo. Mojo mladostno prijateljico, ki to zdaj ni več …no, mladostna itak ne več, ker je mojih let 😉 ampak tudi prijateljica ne …. ja, ja ravno oz. predvsem zaradi skupne službe, ampak o tem kdaj drugič, ali pa sploh ne, …… ki je po “prijateljsko” postavila svoje zahteve češ, jaz bi že delala pri vas, a sem vajena gosposkosti in bogatih in poznih družinskih zajtrkov. Zato bi ona delala le 7 ur na dan in sicer od 10h do 5h.
Ni problema, jasno .. saj sva prijateljici in se razumeva … mene pa ne bo prav nič motilo, če imam zjutraj nekaj miru in tišine.
Naslednji mesec smo zaposlili naslednjo osebo. Dekle, ki se je javilo na oglas. Delovni čas od 9h-5h. Ni problema.
Leto 1997: 5 zaposlenih. Jaz prihajam ob 8:30, naslednja ob 8:45, 2 ob 9:00 in moja prijateljica ob 10:05
Leto 1998: 8 zaposlenih in želja “sindikata” da bi delovni čas bolj uskladili z začenjanjem dela v ostalih slovenskih podjetjih. Pridejo do mene s predlogom, da bi imeli delovni čas od 8h do 4h. Tudi moja prijateljica je videla prednost pri zgodnjih večerjah napram poznemu zajtrku, zato je svoj 7 urni delavnik zlahka premaknila na termin od 9h do 4h in od tam naprej začela v službo prihajat ob 9:15 🙂
Leto 1999: 18 ljudi. Sprememba delavnika je bila krasno sprejeta in ljudje so se hitro prilagodili zaključevanju dela ob 4h popoldne, tiste “Ä‘ombe” iz prejšnjih let pa so imele malce težav z jutranjim prilagajanjem in so svoj prihod na delo raztegnile v obdobje med 8:20 in 8:40. Baje strašna gužva ravno v tem terminu 🙂 Začuda je tudi moja prijateljica imela podoben prometni zamašek ob deveti uri in konstantno prihajala ob 9:30
Leto 2007: 11 ljudi, prijateljice že nekaj let ni več in delavnik je od 8h do 4h. Medtem je k nam v službo prišel tudi moj mož, naš Jaka je postal šolar, mi pa smo se preselili na lokacijo, ki s šolo nima avtobusne povezave. Torej mama Saša je taxi služba, ki se prilagaja urniku Jake in ker se Jaki pouk večinoma začne ob 8:15 in Saša ne mara zamujanj, je najbolje da se vrne h koreninam in začenja svoj delovni dan kao ob 9h, čeprav so Američani že leta 2000 odpeketali v Ameriko in je čisto vseeno kdaj začne, pomembno pa je morda le kdaj konča …… oz. da sem na voljo tudi ob času, ko je Amerika v službi 🙂
In vsi ostali? Hmja … kakor kdo …. nekateri (redki, redki) so se z mano pogovorili in navedli razumen razlog (dostava otrok v vrtec, šolo, prometne povezave iz bolj oddaljenih krajev) in ker čas prihoda v službo res ne vpliva na naše rezultate dela, smo se dogovorili za polurna odstopanja. Le, da sem jaz naivno mislila, da to velja tudi za konec službe 🙁
Drugi pa enostavno zamujajo. Zanimivo je to, da ponavadi zamujajo tisti na najmanj zahtevnih delavnih mestih ….. tisti, ki bi jih najlaže pogrešali kar vseh 8 ur 🙂 in če kdo kdaj kaj reče, je izgovor: “saj una tud zamuja!”
!!@?**!:.@!
Ko pa “una”naredi posel, ki nam prinese za kruh in za mleko za naslednje pol leta, takrat se pa nihče ne zgleduje po njej!