Kategorija: Bi bilo lahko boljše

Objavljeno dne

Predzakonske zdrahe

Brezveze. Gledala že nekaj časa nazaj, ampak res nisem imela nobenega veselja karkoli zapisati o tem.

Komedija. Romantična. Kr neki. Njega zacumpra neka sošolka v času prvih pubertetniško odraščajočih (ne)izkušenj. On odraste …. no, telesno … a se ne reši uroka, ki ga je spremnil v strašnega žrebca …ja, ja tudi seksa je nekaj … On vsako, ki jo poseksa, popelje tudi pred oltar ….. ne z njim ….. vsaka s povsem novim, sanjskim moškim. In potem on spozna usodno bejbo in oh in sploh …. in na koncu hepiending.

Objavljeno dne

Pa če še tako hvalite Å mona,

jaz veeno še vedno prisegam na blejske kremšnite iz kavarne Park.

Ker se tile praznični dnevi vseeno že malce … ajde, čisto malce vlečejo in danes nismo imeli nič oprijemljivega v načrtu, smo se odpeljali na Bled.

Bled pa … ahhh!

Saj se trudijo, ni kaj, ampak ahhhh!

Okrasitev tistih ubogih 200 kvadratnih metrov, ki jih premore celotno mesto je bila kot kaže združena z akcijo Počistimo podstrešja. Od snežink, ki se vijejo po glavni cesti, do prekrasne okrasitve dreves, ki so po celotnem deblu in delu vej oblečene v majcene lučke ….res lepo, vendar brez kakršne koli povezave z rumenimi lučkami, ki krasijo nekaj bližnjih stavb, modrih lučk razprostrtih po nekaj krošnjah dreves, nemogoče pajkove mreže alikajnajbitobilo razprte preko Gadafi centra ter višek viška blejske estetike – svetlobnega stolpa na strehi hotela Golf.

Naš itak povsod pade po štantih ….prisežem … in tudi na Bledu je svoj nos vtaknil v vsako kramo. Išče zapestnico …ja, ja, povsod že nekaj let išče lepo, vodoodporno, praktično, takšno, ki je nima ravno vsak … no, tudi na Bledu je ni našel. In medtem, ko on brklja po stojnicah, sva midva z Jako zavila v kavarno Park.

Ej, Bled, lepo vas prosim nekaj naredite že s to “menzo”!

Svetujem vam, da tiste kičaste mavčaste labode vržete v vodo, na vijoličasto in bledo zeleno barvo uvedete absolutno zakonsko prepoved uporabe, vozičke za masovno strežbo v menzah prodate bolgarskim hotelom, toaletne prostore iz katerih že ob vstopu smrdi kot iz najbolj zanemarjenega javnega stranišča pa opremite z vsaj 3 čistilkami, ki bi …..če že nič drugega, vsaj vztrajno zapirala vrata med hodnikom in WC-ji ….. kajti avtomat za zapiranje vrat je najbrž nemogoče draga investicija!

Pa hudiča, ob teh cenah kave in kremšnit se je pa v teh letih že nabralo nekaj cekinov za prenovo!

Čeprav so mi kremšnite iz Parka zelo dišale, mi je vonj ob vhodu in nehuman dren v notranjosti,  pobral ves entuzijazem. Odšli smo raje drugam.

Objavljeno dne

Kaj so čompe?

En band od Janeza Å kofa, ja to itak vsi vemo. A da je to krompir v oblicah, to pa niste vedeli, priznajte! Jaz sem to odkrila včeraj in hkrati s tem odkrila še nekaj, kar se kiti s tem zanimivim imenom – gostilnico, ki se skriva na Trubarjevi 40 in za precej zanikrnim portalom skriva marsikaj dobrega in zanimivega.

Mimo tega lokala sem se že velikokrat sprehodila, vendar ker se v tej isti ulici niza kar nekaj prčvarnic s “pestro” ponudbo kebabov, čevapčičev, sladoledov in podobne južnaške verzije fast food prehrane, nisem nikoli niti v sanjah pomislila, da bi želela spoznati ponudbo lokala na katerem precej utrujenih vratih piše okrepčevalnica in ima na izložbenem steklu nekajkrat nalepljeno ime Čompe.

Pa sva z mojim dragim bila včeraj povabljena na večerjo s poslovnim kolegom in njegovo partnerko in tako je bilo v lokal pač treba vstopiti. In že ob prvem koraku se mi je odprl povsem nov svet. Gostilničarka naju je ža na vratih prijazno in nekako domače pozdravila … kot da smo stari znanci … in naju napotila v spodnjo etažo. Malce začudena nad tem, kako le ve, kam paševa, sva le odkorakala mimo večjega omizja v zgornji etaži do najinih kolegov, ki sta že čakala. Kmalu nama je postalo jasno, saj razen našega omizja v spodnji etaži in večjega omizja v zgornji itak ni bilo ničesar drugega. Zanimiv ambient, kajti lokal je v notranjosti obdržal videz starega, domačega, nekičatega interierja in s tem pustil gostom občutek domačnosti in toplote …. govorim o toploti interierja in ne ozračja, kajti ves čas naše večerje je bilo v prostoru kar malce prehladno.

Glede hrane smo se povsem prepustili prijazni lastnici, ki je s svojo klepetavostjo in odprtostjo dodala še mašno na paket prijetnega vzdušja. Domač pršut, sušen sir, olive za začetek, kasneje mešano meso na žaru, ki sem ga jaz z lahkoto prepustila ostalim bolj mesojedonavdušenim , bučke in radič na žaru, čompe, maslo ki mora biti zraven ter velika skleda solate za glavno mastenje, na koncu pa hruška pečena v teranu in cimetu s sladko smetano … Njam!

Vzdušje je postalo še boljše, ko sta nas namesto glasbe iz zgoščenk, zabavala ruska glasbenika … tista milozvočna pevka in njen spremljevalec na brenkalih, ki že nekaj mesecev nastopata po naših ulicah in smo ju pred nekaj dnevi opazili celo v Trstu …. ja, ja Å engen dela svoje.

Vse naj naj o tej gostilnici …… vse do …. no, nekako se moram spotakniti ob zaključek naše prijetne večerje. Naša večerja za 4 osebe z kar precej popite flaširane vode, pol litra odprtega vina ter dvema aperitivoma nas je prišla nekaj malega preko 100€. Ne, ne, ni znesek to kar mi gre v nos, v nos mi gre dejstvo, da smo ta znesek morali poravnati v gotovini.

Moj se je v trenutku plačevanja znašel v precej neugodni situaciji, saj pri sebi ni imel toliko gotovine in čisto slučajno sem imela toliko s seboj vsaj jaz. Hmmm, če bi nas bilo 6 bi nam že trda predla! Upam, da je omizje v zgornji etaži zbralo dovolj drobiža, da jim ni bilo potrebno pomivati posode ali sredi noči po mrzli Ljubljani iskati bankomat.

Oprostite, vendar res ne razumem logike gostilničarjev, ki v nadomestek prihranjenih 3 procentov, marsikdaj svoje goste postavijo v neugodno situacijo.

Objavljeno dne

Spet smo skoraj zadeli Kio Picanto

Tako kot že lani, smo tudi letos morali1 na košarkarski show All stars v Hali Tivoli. Saj sem uživala a vseeno moj ostri jezik in poredni prsti2 ne morejo mimo tega, da malce popljuvam tole zadevico.  Sama prireditev je za moje pojme boljkotne amaterska … kr neki … od Kocke do Monike Pučelj pa nekih kvazi lepotic, ki se jih na igrišču poleg vsega drenjanja voditeljev, kamermanov, igralcev in kaj vem koga še, sploh ne opazi …… no, pa saj najbrž nismo ničesar zamudili.

Višek umetelnosti so bile sploh mažuretke z imenom Angeli, ki so se oblekle v opravo Božička in plesale na glasbo Grk Zorbe ….. jao!

Organizatorjem bi naslednjič svetovala, da se med odmori in nastopi raznoraznihzvezd vsaj malce poigrajo z osvetljevanjem in na velikem igrišču s svetlobnim snopom označijo bistvo dogajanja …npr. dolge noge Monike Pučelj.

Kljub temu (ali pa ravno zato), da je bilo vse skupaj še najbolj podobni nekakšni vaški veselici sem strašansko uživala. Navijala sem za naše košarkaše3, ploskala z nekakšnimi napihljivimi palčkami in bila impresionirana nad nastopom neke madžarske akrobatske skupine. Ti so bili edina svetla točka med vsemi nastopajočimi.

Že lani so izžrebali vstopnico, ki je domov odpeljala novo Kio Picanto in tip, ki ga je doletela ta sreča, je lani sedel točno za nami, le dve vrsti nad nami. Letos je sreča doletela tipa, ki je sedel točno za mano. Se vam svetlika, kdo bo avto odpeljal naslednje leto?

Sicer pa sem jaz s spominom za obraze že takoj ob prihodu spazila fletnega mladeniča s še bolj fletnim mlajšim spremljevalcem in takoj dojela, da je eden od njiju izjemni fotograf bloger in absolutni vzor našega Jake, drugi pa njegov bratec, ki je že nastopal v vlogi njegovega modela. Ob koncu tekme nas je pozdravil  ….. tastarejši seveda in mene impresioniral še z lepim in prijaznim odnosom. Tale fant je za oženit, vam povem: lep, pameten, sposoben in povrh vsega še prijazen. Jaz pa brez hčere!  Ej, me mame, ane?!

  1. po nalogu …ok želji …Jake [↩]
  2. ki tipkajo po tipkovici [↩]
  3. kdor koli so že bili “naši” [↩]
Objavljeno dne

Pomagajmo Klemnu!

To pa je največja neumnost, ki sem jo slišala v zadnjem letu. Res!

Zelo rada pomagam in čeprav moja pomoč ne pomeni vedno le posega v denarnico, tudi to naredim občasno. Kdaj pa kdaj kakšen euro kakšnemu klošarju, še raje nakup kakšnega sendviča ali rogljiča ter čaja neki starejši gospe, ki jo s Tomažem srečujeva na istem mestu in je tega vedno vesela, celo finančno nakazilo sem že izvedla, čeprav priznam, da je res trajalo celo večnost, preden sem se le obrnila in svojo rit ponesla pred okence z nakazili …. hmja, priznam, da pri nas položnice plačuje moj dragi in jaz pojma nimam o geslih in ostali šari potrebni za nakazila preko klika.

A pri tem darovanju je tako, da je vse kar narediš itak vedno premalo, da bi rešil svet vsega gorja in tako je odločitev, kdo je tega potreben bolj in hitreje, vedno težja. Otrokom, brezdomcem, Slovencem, Afričanom, sosedu, neznancu, lačnemu, bolnemu, živalim, ljudem, posamezniku, inštituciji …???

A nekateri so se v decembru zelo hitro odločili in na prvo mesto njihovega seznama pomoči potrebnih, dali nekega Klemna, ki je baje sodeloval v našem zadnjem resničnostnem šovu Kmetija. Nisem gledala Kmetije, nisem videla Klemna, zato o vsem tem ne bi sodila in komentirala, a vendar mi dovolite, da se takole javno zgrozim nad človeško neumnostjo, ko tako goreče zagovarja in stoji ob strani novemu slovenskemu idolu – Klemnu iz Kmetije.

Pred tednom dni sem na radiu zasledila komentar starejšega gospoda, ki je malodane izdihnil od gorja, ki ga je prežemalo zaradi krivice, ki se je bojda zgodila njegovemu televizijskemu ljubljencu. Baje so Klemna nekako krivično izločili iz igre. Oh, revež ubogi! In v nadaljevanju slišim, da so ljudje stali revežu ob strani in mu izglasovali1 avto Å kodo. Oh, kako srce parajoče!

In Klemen si je prislužil Å kodo, za katero je potrebno v 21 dneh plačati nekaj več kot 6.000€ davka. A Klemen je študent in tega denarja seveda nima in revež ubogi bo tako težko prisluženo nagrado izgubil. Pa se najdejo pravi slovenski dobrotniki, objavijo Klemnov osebni račun (hmja, najbrž je številko posredoval sam Božiček) in začnejo zbirati denar za ubogega Klemna.

Do takrat, ko sem slišala za to svetovno neumnost se je bojda na računu nabralo le 800€. Le?

Najbrž je Klemen čisto prijeten in simpatičen fant, a vendar ljudje božji, kaj res nimate idej komu nakazovati finančno pomoč?! In Klemen, za izposojo še nisi nikoli slišal? Verjamem, da bi ljudje rade volje in hitro pomagali in ti z veseljem priskočili na pomoč ter denar POSODILI. Avto odpelješ, ga takoj prodaš, vrneš svojim dobrotnikom, sam pa si kupiš starega Clia! Kaj meniš o tem? Mimogrede pa še vsem svojim dobrotnikom nasekaš drva, skidaš gnoj in malce pomagaš okrog hiše …. saj to znaš, kajne?

  1. ne sanja se mi kako, a bo že držalo [↩]