KISS – keep it simple, stupid je meni zelo všečno pravilo ali slogan, ki bi ga moralo poznati in uporabljati vsako podjetje, ki ima kakršne koli stike s končnimi uporabniki …še huje, če se med njimi znajdemo ženske …in povrh vsega takšne tablond 🙂
Dejstvo je, da sem ženska, no, blond sem le na začasnem delu, vendar priznam, da kljub dejstvu, da poskušam slediti spremembam, ki se dogajajo v našem hitro spreminjajočem svetu, mi to z leti postaja vse težje. Na HAD-ovem blogu sem zasledila statistiko na osnovi ankete o starosti blogerjev. Očitno sem metuzalem in še vsa sreča, da sploh znam napisati kakšen post. Če pa znam vriniti še kakšen link in sliko postaviti ob tekst, sem pa sploh jack za svoja leta, a?
Ja, tako sem mislila do nedavnega, pa so me na siolu prepričali v nasprotno. Saj ne vem, ali sem jaz res popolnoma “mim”, ali pa se oni držijo načela KISS le na zunaj, drugače pa so pod površjem naredili vse, da stranke odvrnejo od njihovih uslug?
Naj vam povem celotno zgodbo:
Začenja se en teden nazaj, ko berem post, ki je kot nalašč za komentiranje nas mam, napisan od Marka Crnkoviča. In jaz bi nekaj zapisala. A kaj? Pojma nimam več …je preteklo toliko vode in izpadlo toliko las!
Skratka, hočem nekaj zapisati in kliknem na ikono za komentar.
Ne gre, mi javi, da se moram prijaviti …pa rečem, ah, brez veze …bom drugič.
Grem čez 2 dni spet na Markov blog, spet nekaj zanimivega, hočem komentirati, spet kliknem, oh spet ista stvar!
Zaprem in grem na druge bloge, se mi ne da ukvarjati z registracijo.
Pa med velikonočnimi prazniki sedim doma, imam nekaj več časa, se mi skratka da, …in se odločim registrirati. Oh, tukaj se šele začenjajo prave preizkušnje! 🙂
Najprej poskušam slediti korakom, ki jih navaja kar sistem na Markovem blogu. Se moram registrirati in zraven je link. OK, kliknem. Se mi odpre okence, kamor naj bi vpisala uporabniško ime in geslo. Izgleda sicer, kot da je namenjeno že registriranim uporabnikom, ampak glede na to, da me je peljalo tja od vrat, kjer piše, da “vsi, ki nimajo napotnice, naj gredo ponjo tja in tja” …sem jaz sedaj TUKAJ. Vpišem ime Saša in kar eno geslo. Ne gre! Poskusim brez šumnikov, pa z daljšim imenom …pa drugačno geslo. Ne gre!
Kontaktiram prijatelja, ki je seveda moškega spola in naj bi se na te zadeve bolje spoznal.
Mi pošlje link na siolovo stran s komentarjem, da se je tudi on malce težje znašel, ampak vsekakor je treba iti po daljši poti, ne bo šlo direktno iz Markovega bloga.
OK, grem na ta link …Bolje! Krasno tukaj celo piše, da je to prva registracija in vse kaže, da je mojih težav konec.
SIOL se je sicer potrudil v stilu KISS in lepo prevedel vse abotne napotke za najbolj metuzalemske, “blontne” uporabnike.
Takole piše:
Od pisanja bloga te ločijo le trije koraki! Postopek aktivacije svojega bloga začni z vpisom ustreznih podatkov v spodnji obrazec. Če se želiš samo registrirati za komentiranje, si izberi zadnjo možnost. Katero zadnjo? Ja, valjda …saj spodaj tako ali tako jasno piše, da lahko označim prvo opcijo, ki pomeni, da bom imela svoj blog, ali drugo opcijo – ki je hkrati zadnja??, ki pomeni le komentiranje! Od poplave enih in istih napotkov se ljudje, ki smo tako blond in metuzalemski, kot jaz, zmedemo in neumno iščemo našo “zadnjo možnost” 🙂
Pod prostorom za vnos maila piše naslednje: Na ta naslov bomo poslali geslo, zato ga trikrat preveri. Zelo dobro! Ker vem, da sem blond, sem šla z očmi preko naslova 5x 🙂 ..bo bolj držalo. Baje je to mišljeno, kot šala. OK, le smeškota so pozabili dodati.
Ajde, po vseh mukotrpnih 🙂 vnosih in 5x-nemu pregledovanju maila, sem kliknila “naprej”. Opa, spet se je zataknilo!
Pravijo, da je ta mail že uporabljen! Ja, je, ker imam wordpressov blog, ampak od kje vraga naj jaz vem, da ima to kašno povezavo? No, še zdaj ne vem, če jo ima …samo sklepam , na SIOLu mi o tem itak niso nič povedali.
Jaz, trmasta tokrat pišem na SIOL. Kam? Na spletni strani imajo okence “kontakt”. Izberem, vpišem kaj me mori, kliknem “pošlji”. Ha, ha, ha …smešno, da nemoreš verjeti: dobim mail, da je njihov poštni predal poln.
Pa, ker sem že čisto not padla, grem nazaj na spletno stran in se poskušam ponovno prijaviti. Ne vem kako uspem prestopiti ta prag in sistem mi končno javi, da sem prijavljena, vendar bom morala svoj račun, profil ,…karkoli že, še aktivirati.
OK, bom, bom. Dobila naj bi aktivacijski ključ na svoj 5x preverjeni mail. Ni ga! Ne v 5-ih minutah, ne v 5-ih urah …
Ker tokrat vsaj vem, kakšna je njihova domena, jim tokrat “na roke” pošljem mail na info@ …, ker pred tem je (ni) šlo na siol@
Naslednji dan dobim odgovor, ki je po vsej verjetnosti avtomatiziran …samo ni mi jasno zakaj taka avtomatika deluje šele po 12 urah???
Spoštovani,
veseli nas, da ste se z vašim vprašanjem obrnili na nas.
Za komentiranje na blogih je potrebno najprej registrirati novega uporabnika na naslovu: http://blog.siol.net/wp-signup.php.
Za vsako komentiranje pa se morate potem prijaviti z vašimi podatki. Upam, da vam bo sedaj uspelo.
V primeru dodatnih informacij nam lahko 24 ur na dan pišete na elektronski naslov info@siol.net. Z veseljem vam bomo pomagali.
Lep dan še naprej!
Halo?!!!! S kakšnimi podatki se moram prijaviti? S svojimi? S čigavimi pa se še lahko?
Poskušam ponovno ..ne vem kako, toda uspe mi odpreti še ena vrata, očitno je nekdo aktiviral moj račun?? …in dobim naslednje sporočilo
In jaz spet pišem :).
Končno sledi odgovor od žive osebe …nekdo mi napiše, da so imeli nekaj težav ..ah, kaj res??!! ..in da ne ve kaj dogaja, ampak spremenil je moje geslo ter naj zdaj poskusim znova.
Poskušam znova, spet dobim zgornje obvestilo, ampak jaz se odločim, da se ne ukvarjam več s tem in raje poskusim komentirati na Markovem blogu. Morda pa le tile Siolovci ne znajo lepo zaključiti zadeve in namesto odgovora: “Čestitamo, premagali ste vse naše ovire, zaslužili ste $$$$!, Uživajte v blogu!”, zapišejo raje “za dostop do strani nimate ustreznih pravic”.
In očitno je res tako, kajti jaz sem stvar preverila in Marku sem pustila svoj komentar. Pa če to ni za nazdravit!? 🙂
