Danes me jezijo ministri

Ne vem kaj je danes v zraku, ampak nekaj me jezijo tisti, ki naj bi bili ODGOVORNI.

Sama se nikoli ne spotikam ob plače ministrov in prav vseeno mi je, koliko kdo zasluži … mislim celo obratno, kot večina, in sicer, da bi lahko imeli naši politični vrhovi boljše plače. Saj so top of the top, smetana vseh smetan in predvsem najbolj odgovorni za to, kar se dogaja v naši državici.

Najprej me razburi Bručan s svoji mlečno izjavo, da bi odstopil, če bi …mogoče …ampak itak ne bi …. My ass!!

Potem pa izvem … sori bili smo na dopustu v Italiji in malce odrezani od lokalnih informacij 🙁 …. da se je na odseku, ki ga itak vsako jutro milijonkrat prekolnem, ko se znova ravno na najbolj nemogočem vstopu na obvoznico (Bizovik), poskušam agresivno prebiti med dokaj hitro in strnjeno kolono vozil, zgodila tragična nesreča. Sedem mrtvih!

Sem poslušala po radiu jokavi komentar nekoga iz Darsa (žal preslišala ime), ki je seveda s sklonjeno glavo (predvidevam) komentiral, kako žalostna je ta tragedija in kako so oni vse bla, bla, bla in kva, kva, kva in da se res ne da narediti kaj drugega, kot so oni bla, bla, bla in kva, kva, kva …da bi bilo vse drugače, če bi ljudje upoštevali pravila varne vožnje in prometno signalizacijo. A???!!!!

Kaj, ko bi kar ukinili policijo, sodišča, vse ministre in še kakšno nepotrebno navlako? Saj so pravila itak zapisana, ljudje se jih morajo samo še držati in če bo nekdo postrelil ducat nedolžnih ljudi, bo predsednik rekel, da ni prav nič kriv, saj ni bilo kaj narediti ….bi bilo pa vse drugače, če bi ljudje upoštevali 10 božjih zapovedi in zakone naše države?!

Sama sem precej spreten voznik in tudi ena takšnih, ki se pravil varne vožnje ne držim najbolj dosledno. Vendar pa sem v 20+ letih mojih šoferskih izkušenj avto le 3x precej grdo priklopila na tri različna težko betonska cvetlična korita. Ja, hudiča, ne vem kdo jih je med tem, ko sem se jaz sprehajala po mestu, ravno na drugo stran mojega avtomobila in poleg tega porezal vse veje grmičevja, ki bi morda še malce pokukale preko mojega desnega okna. 🙂 Hmja, korita mi res niso usojena …poleg tega je moja vožnja najbrž odnesla življenja le še milijonom muh in drugega mrčesa ….. razen tega pa nič, nada, none … nobenih nesreč, zbijanj ali podobnih manjših ali večjih nezgod na cestah. Res, niti ježka še nisem povozila.

Pa vendar mi je bil zadnje čase priklop na obvoznico iz Bizovika v smeri Vič, Novo Mesto …. prava mala umetnost. Svojega 70-letnega očeta pa z avtom na to področje raje sploh ne spustim, saj bi spodaj tik ob priključitvi na obvoznico, ob STOP znaku, čakal vse do popolnega razredčenja jutranje prometne konice.

Čeprav sem vsak dan znova jamrala in bentila okrog te priključitve in slabe signalizacije, se začuda nesreča ni zgodila zaradi priključitve, ampak zaradi preozke ceste in neumnega zavoja, da ne govorim o neumnosti, ko se moraš med samo cesto na hitro odločiti ali greš na levo ali desno, v Novo mesto ali na morje. Halo?! Pa kaj ti ljudje še nikoli niso vozili po tujih mestih?! Novo mesto je sigurno izredno poznana lokacija vsem Čehom, Poljakom, Romunom ipd, ki potujejo skozi naše mesto. Sama se itak vedno na pamet naučim vsa možna mesta, ki bi jih morda srečala na poti skozi Francijo ali Madžarsko za slučaj, če se bom morala v sekundi odločiti naj grem levo ali desno, not.

In sedaj je itak najbolje, da se vsi izgovarjajo na duhca Casperja …kao če BI ljudje, potem BI nam bila sreča mila…!!!!! Pa kaj ne vedo odgovorni, da pri nas najbrž vsaj 95% voznikov itak redno krši cestno prometna pravila? Ali ne bi gospoda priredila signalizacijo primerno navadam naroda, za katerega skrbi? Če lahko postavijo znak omejitve hitrosti 80/h na predelu obvoznice, ki je ponavadi povsem raven, logičen, enostaven in prevoz tunela ne dela večjih težav tudi 90 letnim babicam, potem naj maksimalno pretiravajo tudi ob signalizaciji in usmerjanju prometa v primerih, kot je ta na ljubljanski obvoznici.

In kaj ima s tem minister? Kaj nima? Tokrat od ministra nisem slišala še nobene na to temo.

Minister Bručan BI pa ne gre

Kaj naši ministri nimajo jajc? Ahja, vsaj temu za zdravstvo bi jih lahko umetno dodali.

Na vprašanje … na vprašanje …. torej ni sam potegnil in izjavil tega nujnega zaključka celega pediatričnega cirkusa ali bo ob PONOVNEM felerju neizpolnjevanju rokov pri gradnji pediatrije, je minister Bručan izjavil:
“ČE bom res jaz kriv za to, bom o svoji EVENTUALNI (mislim, da je dodal tudi ta pogojnik) odstopitvi RAZMISLIL”

Halo?!

Kaj ko bi dodal še en pogojnik in “bom” zamenjal z “bi” … in najbrž bi mu večina nas le verjela, da on že BI razmišljal ….. pa kaj, ko ne gre. 🙂

Oto Pestner

Spet ena takšnih, ko sedim doma za mizo, pred mano računalnik, delam nekaj za službo, v ozadju pa nekaj brblja na naši televiziji. RTV Slovenija 1 in oddaja V kadru. Ne poznam oddaje, prav tako kot tudi zadnjič nisem poznala oddaje Prvi na vasi, ki sem jo zadnjič opisala, kot nekaj kar me nikakor ne prevzame in na to dobila kar nekaj burnih reakcij tet, ki pa so nad takšnimi oddajami in govejo glasbo navdušene.

Za protiutež, da pokažem, da nisem le gnjavator in da vseeno ljubim glasbo, naj tokrat zapišem, da sem glavo dvignila in oddaji prisluhnila, ker sem zaslišala meni strašansko ljub vokal. V oddaji je bil gost Oto Pestner. Obožujem Ota Pestnerja. Oto ima vokal ob katerem se raznežim in pesmi, ki jih prepeva on, se nikoli ne naveličam. Balade kot so Mati bodiva prijatelja, Tvoje solze, Vrača se pomlad so tiste ob katerih si radio navijem do konca in zraven prepevam na ves glas.

Če bi bil Rudi Carell še živ in če bi še vodil tisto svojo oddajo, kamor je pripeljal ljudi, ki kao blage veze niso imeli kaj jih čaka, potem pa jih je z nečim blazno presenetil, potem vam izdam to, da bi mene lahko razveselil s tem, da bi mi pripeljal Ota Pestnerja, ki bi potem nekaj komadov zapel le meni. Obljubim, da bi v ta namen celo kričala in spustila kakšno solzico, da bi le izgledalo, kot da sem popolnoma paf. 🙂

No, če pa Oto ne bi hotel, mi bi lahko pripeljali pa Michel Buble-ja. Z njim bi bila tudi zadovoljna 😉 …. četudi ne bi pel le meni in bi zraven zapel še vsem drugim obiskovalcem naših Križank 😉 … ja tudi to bi “kupila”.

Prijaznost pa taka!

V službi urejamo vize za neke tujce. V septembru organiziramo mednarodno prireditev za 12 različnih evropskih držav. 1200 ljudi 1 teden v Portorožu. Velik projekt, ki postaja še večji ob dejstvu, da Rusi, Ukrajinci, Moldavci, Turki in Romuni potrebujejo vstopne vizume.

Čeprav je za nekatere to enostaven administratvni postopek, je za nas to čudo božje. No, zdaj smo se počasi že naučili 🙂

Naš konzul v Kijevu me je prav prijazno poklical in razložil, da je treba za takšne zadeve izpolniti obrazec, ki se imenuje garantno pismo in za vsakega posameznika jamčiti in seveda tudi odgovarjati, če se kaj zalomi.

Punce so obrazce izpolnile in potem je kolegica odšla z njimi na našo upravno enoto. Nič od rešitve! Se je vrnila češ, da moram tja oditi jaz. Ko sem vprašala kaj je namen mojega obiska tam, mi je bilo takoj jasno, da ne more nihče drug, kot le jaz sama, overiti MOJEGA podpisa. Valjda ne more moja kolegica tam dokazati, da sem se tam pokracala ravno jaz 😉

In sem naslednji dan šla jaz. Nisem pa vedela in pomislila, da poleg svojih dokumentov potrebujem še dokazilo, da sem ravno jaz prava odgovorna oseba. Pridem tja, ena gospa prijazna in uslužna, druga nekaj piha in pospravlja mizo. Ahja, prišla sem 15 minut pred tretjo, ko zapirajo 😉 Pa me ja ne bodo ponovno odslovili! Bom klicala v firmo naj pošljejo po faksu. Prijazna gospa verjame na besedo in že ureja vse potrebno, kot da bi akt o ustanovitvi podjetja imela pred sabo, druga še vedno nekaj piska in gleda na uro.

Urejeno, zapišemo vse, faks pride 3 minute pred tretjo, prinese ga tista, ki srepo gleda in nekako arogantno preverja, če sem res podala pravilne podatke. Vse drži, res čudno 😉 Plačam, se zahvalim in poslovim, za sabo pa slišim: “Pa naslednjič ne pridite spet brez akta!”

Halo?! Ne, naslednjič bom akt nalašč pustila doma, saj sem tudi tokrat to naredila namerno, kajne?

Predsodki

Ste že slišali za Network 21? Kaj pa Amway? Pa Top-shop? Smiljan Mori? In kaj pomislite ob tem?

O tem sprašujem zato, ker sem se pred dnevi z nekom pogovarjala o podjetju Lisac&Lisac. Podjetje, ki ga jaz osebno zelo cenim. Že nekaj let odlično sodelujemo in o njihovem poslovnem obnašanju in vsem kar sodi zraven nimam pripomb. Pa je oseba ob omembi tega imena zafrknila nos, kot da kaj smrdi. A??!

“Ja, saj verjamem, da so OK, ampak a veš ….oni so tisti, ki ful težijo in posiljujejo folk …..”, mi je oseba razložila.

Neverjetno! Kakšni predsodki! Jaz na Lisac&Lisac gledam iz povsem drugega stališča, saj z njimi sodelujemo že več kot 10 let in preko njih naročamo večino knjig, ki jih ponudimo našim strankam. Našim strankam priporočimo vsaj en nov naslov knjige mesečno, 10 let in več. Ne, ne vseh pri podjetju Lisac&Lisac …. strmimo k temu, da se ne vežemo le na enega dobavitelja, zato redno sodelujemo z vsaj tremi slovenskimi založbami ….. in vendar bi med temi, podjetje Lisac&Lisac uvrstila krepko na vrh seznama glede na lahkotnost sodelovanja in možnost medsebojnega dogovora. Ostala dva založnika smo v teh letih že menjali, a Liscu ostajamo zvesti.
Povrh tega Aleša Lisca tudi osebno poznam in priznam, da sem vedno vesela, če ga imam priložnost poslušati na katerem od njegovih seminarjev. Odličen govornik, ki ima ogromno znanja iz področja direktnega marketinga ter prodaje nasploh.

Smiljan Mori? Njegovo ime sem zgoraj zapisala predvsem zato, ker tega gospoda ne poznam, poznam ga le površno, po njegovih reklamah. Mi je smešen, agresiven, (pre)vesel, (pre)poskočen in ob omembi njegovega imena bi pred nekaj meseci tudi sama najbrž vihala nos, kot prej omenjena oseba nad omembo AlešaLisca. Vendar pa danes … po tej izkušnji in razmisleku, verjamem, da je gospod najbrž zelo bister in sposoben podjetnik, ki se z vso vnemo in očitno tudi zelo dobro ukvarja z nekim poslom …. pač. In to ni preprodaja drog ali orožja. To je povsem normalen posel, ki ima za ciljno skupino mase ljudi.

Amway in Network 21? Å e sreča, da sem se v službo javila pred 11 leti, ko se mi niti sanjalo ni kaj je Amway ali Network 21, saj najbrž danes na razpis ne bi poslala niti prošnje, četudi bi bila brezposelna. Aja, to so uni, ki težijo, bi si rekla in izpustila svojo življensko priložnost zaradi predsodkov in posploševanja.

Nekje v tretjem letu mojega dela pri Networku 21, skorajda ni bilo Slovenca, ki ga ne bi nekdo že povabil “v posel” in ti ljudje itak niso ničesar razumeli (no, saj ne vem, če je danes kaj bolje) in večinoma razmišljali, da vstopajo v neko skupino Network 21**
Ljudje znamo biti manj ali bolj vsiljivi in pri tako širokem obseganju slovenske populacije, se je tudi tistih vsiljivih našalo kar nekaj. In ti so nam in vsem ostallim nalepili nalepko, ob kateri veliko ljudi viha nosove.

Bilo je obdobje, ko sem na vprašanje, kje delam, odgovarjala: “pri eni tuji firmi” … pa potem, če so vrtali: “pri ameriški, ki se ukvarja z organizacijo …..” ….in šele najbolj vztrajnim izustila: “Pri Networku 21. Ampak veš, mi nismo distributerji, mi se z mrežnim marketingom sploh ne ukvarjamo. Mi smo tisti, ki smo redno zaposleni in delamo v pisarni ….in MI delamo za tiste, ki pravijo, da so Network 21, oni so pa Amway …no, niso Amway, ampak delajo za Amway …no, saj ni važno, jaz imam redno službo…”
Halo?! Kam so me pripeljali predsodki družbe?! Kmalu sem dojela, da je delo, ki ga opravljam dobro in častno in da sem lahko na ime podjetja prav ponosna in naj se piše v rit tisti, ki nad tem viha nos!

Amway; tudi to je podjetje, ki je na trgu že častitljivo količino let in podira vse tabuje in je super uspešno.

Top-shop; ja, imajo bolane reklame, ampak te palijo in očitno so dobri, ker ponujajo ravno takšne stvari, ki jih narod kupuje.

Vsekakor pa so to posamezniki ali podjetja, ki so v svojem času posegli po masah ljudi, postavili določene smernice v prodaji in lahko jim le čestitamo.

Pojasnilo zgornjega teksta: ** Posamezniki se vpisujejo v Amway in na ta način postanejo svobodni nosilci posla ter Network 21 uporabljajo le kot opcijo za izobraževalni podporni sistem. Za imenom N21 pa se skriva podjetje, ki se ukvarja z organizacijo seminarjev in maloprodajo izobraževalnega materiala, kot so CD-ji in knjige.