Izberi si dobro geslo!

Naj začnem z zgodbo en mesec nazaj. Bložič je bil. Tisti super žur, ki ga je že drugič organiziral Denis zvani Človek. Čeprav utrujena od zanimivega dne, ki smo ga preživeli v Kranjski, sem se vseeno zvečer odločila za kratek skok na dogodek in srečanje starih blogerskih prijateljev.

V polni in dokaj hrupni sobi sem rekla besedico ali dve tudi s kolegom Boštjanom, ki mi je omenil dogodek, ki ga pripravlja in v programu katerega naj bi bila tudi okrogla miza na temo bloganja.

“Bi v okrogli mizi sodelovala tudi ti?” me je vprašal “pride tudi Had, Hirkani, Človek in Jan Ferme…”
Ja, seveda zakaj pa ne, sem mu rekla in se kmalu zatem že poslovila.

Na pogovor sem že čisto pozabila, ko kakšen teden kasneje v svoji pisarni pregledujem letak, ki se je znašel med mojo prejeto pošto. Obračam liste in se poglabljam v program seminarja, ki me takoj privleče, saj je marketing moja šibka točka in če je ta povezan še z internetom, se mi noge itak takoj zašibijo. Bi morda le šla na ta dogodek, pomislim, ko iznenada med zapisanimi udeleženci okrogle mize zagledam svoje ime. Opa, očitno se je iz pogovora iza šanka, izcimil resen dogovor?!

In tako sem v torek zjutraj živčno kolovratila po centru Ljubljanje in bentila ob iskanju parkirnega prostora, nekaj minut kasneje pa že pridno poslušala prvo predavanje na temo optimizacije spletnih strani.

Andraž Å talec iz podjetja Red Orbit me je navdušil s praktičnimi prikazi in živahnim predavanjem in precej uporabnimi nasveti, kako se hitreje znajti na prvih mestih na straneh spletnih iskalnikov. No, saj sem nekaj stvari že sama ugotovila preko testiranja pri pisanju   …… ojoj, spet sem zašla … v bistvu sem želela povedati tole:

Naslednji predavatelj je bil Klemen Mišič iz podjetja IP. Ponovno odličen govornik, ki je nekaterim razdelil lističe papirja in nas poprosil naj nanje napišemo svoje vstopno geslo za vstop v računalnik. No, nisem bila čisto iskrena, a vseeno dovolj blizu, da sem takoj naslednji dan sklenila svoje geslo spremeniti. Saj veste …za vsak slučaj … nikoli ne veš, kakšni čudaki se motajo po svetu …. no, ja, saj je gesla nekajkrat raztrgal pa tudi ni mogel vedeti katero je moje ….. a za vsak slučaj …. hmmm ….. In ker mi je predavanje pustilo tudi pečat novega znanja, sem geslo želela tokrat spremeniti v pravo, takšno močno geslo.

OK, OK že najmanj tisočkrat sem že slišala, da naj bo geslo sestavljeno iz črk in številk in naj to zagotovo ne bo kakšno ime mojega dragega ali otrok v kombinaciji z rojstnim datumom ali bože nedaj obletnica poroke.

Če bi to zapisal moški, bi to zagotovo bilo močno geslo, ker nihče ne verjame, da bi moški osebek lahko kaj takšnega zapisal v geslo, ki ga odtipkava dan za dnem. No, pa datum rojstva tašče tudi.

To o datumih in imenih torej vem in zato tega res že leta nisem uporabljala, a tokrat me je predavatelj prepričal tudi v to, naj ne uporabljam nobene logične in lepo berljive besede, ki se jo da najti v kakšnem slovarju.

In kaj naj potem? Naj bo moje močno geslo takšno zbg5d7gts8cvw ? Super! Takšno geslo bo res težko razvozljati! Tudi meni!

A ta Klemen Mišič ni bil od muh. Povedal nam je učinkovit recept za dobro geslo. Pomisliti je treba na kakšno pesem, ki ti je všeč …. npr. Na planincah sončece sije in si zapisati le prve črke vsake besede NPSS, dodati še kakšno številko, ki ti je ljuba in imaš krasno in močno geslo.

In tako se jaz včeraj znajdem pred dilemo in ugibanjem katera pesem mi je všeč in ima dovolj zapomnljiv verz. Hmmm?! Pa ja ne bom tako neizvirna in uporabila NPSS?!

V trenutku mučenja in napenjanja možganskih celic zagledam na svoji mizi najnovejši izvod knjige, ki bo v naslednjem tednu odšel v roke naših kupcev. Pa imam rešitev na dlani, začetnice tega naslova v kombinaciji z mojimi srečnimi številkami, bodo tvorile geslo, ki mu ni para!

Ob pol petih popoldne sem z mize pograbila kup papirjev, v torbo na hitro zabrisala notesnik, med drugim pozabila kabel za električno napajanje in oddrvela iz pisarne po sina, ki sem ga dostavila na trening tenisa.

Bom doma zvečer dokončala kup stvari, ki mi jih ni uspelo v službi, sem si mislila.

A doma mi svojega novega močnega gesla ni in ni uspelo shekati 🙂

Zaporedje besed se nikakor ni zložilo v pravo geslo. Naslov knjige je: Ne pojej vseh bonbonov naenkrat ali je Ne pojej vseh bonbonov hkrati? Mogoče pa je Ne pojej takoj vseh bonbonov? Vraga in te bonboni!!!!!

In kaj če poskušam naslov knjige zgooglati?

Hudiča, ko pa je to povsem nova in sveža knjiga, ki je še ni na policah knjigarn. Naši kupci jo dobijo prvi in šele po treh mesecih bo ta ista knjiga na voljo tudi drugim! Grrrr! Po polurnem brezupnem poskušanju vseh možnih kombinacij in sikanju skozi stisnjene zobe, se me je usmilil celo moj mož, ki navadno nima posluha za takšne moje veleumne izume in poklical našega sodelavca, ki dela na področju knjig ter ga poprosil naj pove točen naslov naše zadnje knjige. Nima pojma, je rekel.

No, če smo se že začeli blamirati, sem potem klicala še jaz kolegico, ki je bila že bližje rešitvi, saj je vedela, da se v naslovu nahaja beseda hkrati in bonboni … a kaj ko zadeva s kraticami Ne pojej vseh bonbonov hkrati, še vedno ni delovala.

Nič, vrgla sem puško v koruzo in jezna odšla spat.

Zjutraj sem oko takoj vrgla na tisto nesrečno knjigo, ki je še vedno mirno ležala na mizi. Ne vseh bonbonov hkrati! je naslov knjige! Ne vseh bonbonov hkrati?! Kaj vseh bonbonov?! Grrrrr! In kje je prevajalec pustil glagol?!

No, sedaj vem kakšen je naslov knjige, a me je stvar res tako znervirala, da sem si izbrala drugo knjigo in to takšno, ki ima vmes tudi glagol!

Talentirana sem!

Horoskopov za en dan in podobnih napovedovalcev prihodnosti, ne maram. Le zakaj bi želela vedeti kaj me čaka v prihodnosti?! Če je to to in se na ‘usodo’1 ne da vplivati, potem je res nepotrebno zapravljati čas z branjem ali poslušanjem raznih napovedi.

Sploh napovedi o tem, kako se mi bo danes bojda približal nadvse privlačen mladec in moje srce bo poskočilo …..

Ma, dajte no …. kaj vam ni jasno, da statistično ni mogoče, da bi k vsem tehtnicam pristopili mladi in lepi fantje …… vsi mladci so ‘oddani’ že pri 20 let mlajših tehtnicah in tako do mene statistično lahko pristopajo le še starci, ki niso več tako privlačni ….

No, sicer pa je mladost in privlačnost le stvar perspektive, odkoder gledamo. Danes bi za mladca okarakterizirala že vsakega moškega, ki še nima trojke v desetici svojega števila let …. no, morda bi to stopnjo znala poriniti celo tam nekje do 35 ….. pred davnimi, davnimi res davnimi leti, ko sem jih imela kakšnih 14 pa se spomnim, da si nikakor nisem mogla opomoči od šoka, ko je na nekem sestanku neke mladinske sekcije, predavatelj, ki jih je imel zagotovo tam nekje okrog 25, rekel: “Mi, mladi ….”

Ravno nasprotno pa lahko rečem za ‘branje’ sedanjosti. Tisti, ki znajo prebrati karakterje ali določene lastnosti, me impresionirajo. Celo horoskop, ki govori na splošno o lastnostih, ki pripadajo določenemu nebesnemu znamenju, rada preberem. Čeprav ravno ne verjamem v to in se mi zdi, da bi se ravno tako, kot s tehtnico, lahko poistovetila z določenimi lastnostmi leva ali device.

Odkar sem prebrala knjigo Osebnostni plus, se ne morem otresti poznavanja določenih osebnostnih lastnosti in kaj hitro vsakega ‘posortiram’ v predal Sangvinik, Kolerik, Melanholik ali Flegmatik2, kot tudi ‘sortiranja’ same sebe v predal, kjer piše “Niti sledu o miroljubnem in neodločnem flegmatiku, zmedeni in veseli sangvinik se močno bojuje in prepleta z organiziranim in skeptičnim melanholikom, vse skupaj pa vodi večinski karakter ….. kdaj pa kdaj uspešno, drugič malce manj, odločni, zagrebeni in trmasti kolerik.”

Včeraj sem naletela še na en zabavni test, ki sem ga seveda morala izpolnit. No, pri izbiri meni najljubšega filma iz opcije treh, ki jih niti slučajno ne poznam, sem melanholično pogooglala vse tri variante in se na hitro kolerično odločila za izbor najbolj sangviničnega.

No, baje sem talentirana, samo ugotoviti moram še za kaj 🙂

I’m a Talent!

You’re a risk-taker, and you follow your passions. You’re determined to take on the world and succeed on your own terms. Whether in the arts, science, engineering, business, or politics, you fearlessly express your own vision of the world. You’re not afraid of a fight, and you’re not afraid to bet your future on your own abilities. If you find a job boring or stifling, you’re already preparing your resume. You believe in doing what you love, and you’re not willing to settle for an ordinary life.

Talent: 69%
Lifer: 33%
Mandarin: 46%

Tudi ti lahko narediš tak test zase na: Talent, Lifer, or Mandarin vprašalniku.

  1. ali karkoli že je to, kar nam je namenjeno, če nam je sploh kaj namenjeno [↩]
  2. nekateri jih označujejo tudi z barvami rumen, rdeč, moder in zelen [↩]

24 načinov kako spraviti starše ob živce

Sicer bi vam jih najbrž z lahkoto naštela … če se potrudim bi vam jih lahko nanizala celo kakšnih 240 in to tistih pravih, temelječih na lastnih izkušnjah.

Najbrž vam je vsem jasno, da tu ni govora o izkušnjah s strani froca, ki naj bi iznašel stoinennačin za živciranje svojih staršev. Jaz sem namreč bila1čisti angel, le beli kodri so mi manjkali in avreola okrog glave. Tukaj je govora o izkušnjah tistega, ki si z ehotonom (alkarkoližeje tisto, kar mi na glavo trpa moja Barbara) že leta prikriva rezultate uspešnega in kontinuiranega izvajanja tega tretmaja.

…. ampak to ni glavna poanta tega zapisa. Danes sem na googlovem analyticu pogledala statistiko obiska Jakovega bloga.

Ja, ja, Volk, ne razburjaj se 🙂 , jaz se ne vtikam v njegove stvari, ampak Jako statistika ne zanima, on le piše, jaz pa iz marketinškega vidika vedno rada pregledam kaj deluje in kaj ne.

In med prebiranjem statističnih podatkov, mi je v oči padel zapis “24 načinov kako spraviti starše ob živce”.

Ok, po netu se itak vesijo friki takšni in drugačni ….. saj mene so tudi iskali po pod “lulanje” in “dolžina tiča”, a tukaj me vseeno malce skrbi dejstvo, da je na to čudno ‘povpraševanje’, stric google predlagal rešitev, ki kliče na ime našega Jake. In še bolj srhljivo pri vsem tem je to, da je ‘frik’ med predlaganimi mu stranmi izbral ravno Jakovega in se celo razgledal po njem, če bi med zapisanim le kje našel nasvete za brezplačno2 beljenje las njegovih staršev.

Mogoče sem pa sama na Jakovem blogu le kje kaj spregledala in se teh 24 načinov skriva v temle skritem načrtu 🙂

Ja, ja, današnja mularija itak obvlada stoinennačin za šifrirano sporočanje in medsebojno širjenje vrlo pomembnih navodil za vrlo pomembna opravila, kar spravljanje staršev ob živce zagotovo je. 🙂


  1. in sem še 🙂 [↩]
  2. ali pa ne [↩]

Preživeli smo strica Silvestra

To, da je meni proslavljanje prehoda iz starega v novo leto, popolnoma odveč, najbrž tisti, ki me malce bolj poznate, že veste. No, treba ga je pač preživeti, treba je biti pokonci, našega ubogega muca je treba večkrat počohati po kožuščku, saj se od streljanja in ropotanja, ves trese, celo nekaj denarja moramo zapraviti za presketajoče palice ….. no, sreča je, da se tudi po tej strani počasi opaža, da naš sine odrašča in smo letos v to kramo vtaknili manj od 20€ ….., celo kakšen šluk ali dva šampanjca moram narediti …. vljudnostno in tradiciji v čast1.

A vseeno, včerajšnji dan je bil lep … ob 7h zvečer, sem se na zadnjem sedežu našega avta zasanjala v noč. V svetlobi odseva prekrasne snežne odeje, ki nas je spremljala prvi del poti iz Kranjske gore proti domu, v toploti ogrevanega avta, ko so se počasi ogreli naši premrzli prsti po preživetem dnevu v našem smučarskem središču in prijetnem glasu poslušanja glasbe Elde Viler, je Jaka za nekaj trenutkov zadremal, jaz pa sem razmišljala, da mi je pravzaprav lepo.

Imam moža, ki mi je hkrati prijatelj, sina, s katerim se kljub x-najstim letom odlično razumeva, uživam v delu, ukvarjam se s hobiji, ki me veselijo ….. in na zadnji dan leta, sem v prijetnem kotičku nekega lokala v Kranjski gori, medtem ko sta moja dva moška smučala, z prihodnjimi nalogami in cilji popisala polne strani novega bloka, ….. doma me je čakal kup že opranega perila in le še nekaj ga je nezlikanega2, v teh počitniških dneh sem uspela pospraviti že kar nekaj krame, za katero skoraj celo leto ni bilo časa, že nekaj dni vstajam ob zame nesramno pozni uri – pol devetih, s Tomažem sva si v teh dneh privoščila vsakodnevno dooooolgo kavo3, vsak dan skok na Å marno, valjanje po kavču, dolgi pogovori ….. joj, kar težko mi bo spet oditi v stari delovni ritem …. ampak …. saj v tem uživam, kajne 😉

Res je, prazniki ob koncu leta so zame vedno, kot naročeni …. v zadnjem trenutku, saj bi drugače pregorela. Potem za več kot teden dni popolni odklop, vmes nekaj načrtov za nov zagon, nato pa počasi in umirjeno v nove podvige.

Vse naj v letu 2009 želim tudi vsakemu od vas – zvestih bralcev teh strani.

  1. žal sem ena tistih, ki te mehurčkaste pijače preprosto ne maram [↩]
  2. ja, tudi to lahko pričara občutek zadovoljstva [↩]
  3. in tukaj se dolžina nanaša predvsem na čas, tekočina pri meni še vedno ostaja kratka [↩]

Osebno neosebno

Nekaj dni tišine z moje strani ni posledica pisanja v Mojo srečno knjigo, je le posledica dileme o tem, kaj naj vam napišem.

V spletnem dnevniku naj bi bili zapisi osebni …. vsaj na zunaj naj bi delovali osebno, odgrinjala naj bi okna svojega doma, spuščala vanj popolne neznance in razkrivala svoje najgloblje misli. Ja, ja, saj se da pisati zelo pasivno, v stilu ‘Zgodilo se je’, ‘rečeno je bilo’ in podobne “obnove” knjig, filmov in zapisov drugih avtorjev. To pa meni ne gre od rok. Å e filma ne morem opisati brez vpletanja svojih občutkov ter podrobnega nerganja o cmokanju mojega soseda.

Marsikdo ima prag zasebnosti precej bolj strog in višek predrznosti se mu zdi povedati kdo ga striže in z javnostjo deliti, da si v čaj natrosi cele tri žlice sladkorja ali bognedaj, da javno pove svoje politično stališče. Hmja, mislijo skeptiki, nikoli ne veš, če boš kdaj kandidiral za predsednika države, google vse pamti, pa ti bodo tafovšniintagrdi servirali, da si nekoč izjavil, da nisi za tardeče.

Ali pa; “Le kako lahko z javnostjo deliš informacijo, da ti je všeč fim Mamamia … si bodo mislili, da si plehka,” mi je zadnjič komentirala znanka. Je sploh potreben komentar? Jah, takšna pač sem … za nekoga plehka, za drugega lesena, a za tretjega mesena, enkrat za tardeče, drugič za tabele …. moda se pač spreminja 🙂

Sicer pa, kdo pravi, da je vse to res?! Morda sem za tipkovnico skriva le en star deda z bujno domišljijo, na spletni Picasi pobira fotografije ene nadebudne tete, ki živi v Pohjaslahtiju na Finskem, ob samotnih večerih pa napleta zgodbe in pripetije, ki jih spretno objavlja na tem blogu?

No, za tiste, ki pa veste, da sem res prava slovenska teta iz Podmolnika, ki resnično piše pripetije, ki se dogajajo v bližnji in daljni okolici naše vasi, pa le izhodišče za razmislek o tem, kako v svet gledajo moje oči in kaj v svetu polnem slik, zvokov in dogajanj, opazijo one. Vidijo pol prazen ali pol poln kozarec?

Pa recimo, da moje oči ta svet še vedno gledajo preko enako rožnatih očal, kot ste si jih pred kratkim kupili vi. Ste kdaj pomislili, da vam serviram le tisto, kar želim? Ne tisto, kar se resnično dogaja, ampak le tisto, kar BigBrother1 želi pokazati? Takole približno gre tole; pobelim dom na novo, posesam ves prah, stare steklenice piva pomečem v kontejner, vso kramo in darila sorodnikov pomečem v omare, nato pa fotografiram pod najboljšim zornim kotom in vam svojih klavrnih 20 kvadratov predstavim, kot prekrasno vilo velikanko? Strganih gat vam pa ja ne bom kazala?

Tole je navadno filozofiranje, kajne? Pa kaj ji je, si mislite tisti, ki ste z muko prišli do tukaj?! Res je, nimam kaj napisati, kajti v zadnjih nekaj tednov mi prav nič ne pomeni, če se je spet podražila solata, če banke ne dajejo posijil, ali če naši zaposleni še vedno zamujajo v službo. V misli so se mi prikradle pomembnejše in osebnejše stvari, ki pa jih ne želim postaviti v soj reflektorjev javnosti.

Enostavna in preprosta krb za zdravje, strahovi in razmišljanja o smiselnosti življenja, so v ozadje potisnila vse enostavne nesmisle, ki jih nikoli nisem skrivala za zaveso. A javna razprava o resničnih čustvih in strahovih, o resničnih solzah in eventuelni nesreči in težavah? O, to pa ne …. o tem pa na blogu razpravlja malokdo …. predvsem pa ne Saša.

Se vidimo, beremo ob naslednji malce manj morbidni zgodbi, a ne?

  1. no, ok, Gorazd Slak ali katerikoli stric iz POP TV-ja že [↩]