Pa če še tako hvalite Å mona,

jaz veeno še vedno prisegam na blejske kremšnite iz kavarne Park.

Ker se tile praznični dnevi vseeno že malce … ajde, čisto malce vlečejo in danes nismo imeli nič oprijemljivega v načrtu, smo se odpeljali na Bled.

Bled pa … ahhh!

Saj se trudijo, ni kaj, ampak ahhhh!

Okrasitev tistih ubogih 200 kvadratnih metrov, ki jih premore celotno mesto je bila kot kaže združena z akcijo Počistimo podstrešja. Od snežink, ki se vijejo po glavni cesti, do prekrasne okrasitve dreves, ki so po celotnem deblu in delu vej oblečene v majcene lučke ….res lepo, vendar brez kakršne koli povezave z rumenimi lučkami, ki krasijo nekaj bližnjih stavb, modrih lučk razprostrtih po nekaj krošnjah dreves, nemogoče pajkove mreže alikajnajbitobilo razprte preko Gadafi centra ter višek viška blejske estetike – svetlobnega stolpa na strehi hotela Golf.

Naš itak povsod pade po štantih ….prisežem … in tudi na Bledu je svoj nos vtaknil v vsako kramo. Išče zapestnico …ja, ja, povsod že nekaj let išče lepo, vodoodporno, praktično, takšno, ki je nima ravno vsak … no, tudi na Bledu je ni našel. In medtem, ko on brklja po stojnicah, sva midva z Jako zavila v kavarno Park.

Ej, Bled, lepo vas prosim nekaj naredite že s to “menzo”!

Svetujem vam, da tiste kičaste mavčaste labode vržete v vodo, na vijoličasto in bledo zeleno barvo uvedete absolutno zakonsko prepoved uporabe, vozičke za masovno strežbo v menzah prodate bolgarskim hotelom, toaletne prostore iz katerih že ob vstopu smrdi kot iz najbolj zanemarjenega javnega stranišča pa opremite z vsaj 3 čistilkami, ki bi …..če že nič drugega, vsaj vztrajno zapirala vrata med hodnikom in WC-ji ….. kajti avtomat za zapiranje vrat je najbrž nemogoče draga investicija!

Pa hudiča, ob teh cenah kave in kremšnit se je pa v teh letih že nabralo nekaj cekinov za prenovo!

Čeprav so mi kremšnite iz Parka zelo dišale, mi je vonj ob vhodu in nehuman dren v notranjosti,  pobral ves entuzijazem. Odšli smo raje drugam.

Kaj so čompe?

En band od Janeza Å kofa, ja to itak vsi vemo. A da je to krompir v oblicah, to pa niste vedeli, priznajte! Jaz sem to odkrila včeraj in hkrati s tem odkrila še nekaj, kar se kiti s tem zanimivim imenom – gostilnico, ki se skriva na Trubarjevi 40 in za precej zanikrnim portalom skriva marsikaj dobrega in zanimivega.

Mimo tega lokala sem se že velikokrat sprehodila, vendar ker se v tej isti ulici niza kar nekaj prčvarnic s “pestro” ponudbo kebabov, čevapčičev, sladoledov in podobne južnaške verzije fast food prehrane, nisem nikoli niti v sanjah pomislila, da bi želela spoznati ponudbo lokala na katerem precej utrujenih vratih piše okrepčevalnica in ima na izložbenem steklu nekajkrat nalepljeno ime Čompe.

Pa sva z mojim dragim bila včeraj povabljena na večerjo s poslovnim kolegom in njegovo partnerko in tako je bilo v lokal pač treba vstopiti. In že ob prvem koraku se mi je odprl povsem nov svet. Gostilničarka naju je ža na vratih prijazno in nekako domače pozdravila … kot da smo stari znanci … in naju napotila v spodnjo etažo. Malce začudena nad tem, kako le ve, kam paševa, sva le odkorakala mimo večjega omizja v zgornji etaži do najinih kolegov, ki sta že čakala. Kmalu nama je postalo jasno, saj razen našega omizja v spodnji etaži in večjega omizja v zgornji itak ni bilo ničesar drugega. Zanimiv ambient, kajti lokal je v notranjosti obdržal videz starega, domačega, nekičatega interierja in s tem pustil gostom občutek domačnosti in toplote …. govorim o toploti interierja in ne ozračja, kajti ves čas naše večerje je bilo v prostoru kar malce prehladno.

Glede hrane smo se povsem prepustili prijazni lastnici, ki je s svojo klepetavostjo in odprtostjo dodala še mašno na paket prijetnega vzdušja. Domač pršut, sušen sir, olive za začetek, kasneje mešano meso na žaru, ki sem ga jaz z lahkoto prepustila ostalim bolj mesojedonavdušenim , bučke in radič na žaru, čompe, maslo ki mora biti zraven ter velika skleda solate za glavno mastenje, na koncu pa hruška pečena v teranu in cimetu s sladko smetano … Njam!

Vzdušje je postalo še boljše, ko sta nas namesto glasbe iz zgoščenk, zabavala ruska glasbenika … tista milozvočna pevka in njen spremljevalec na brenkalih, ki že nekaj mesecev nastopata po naših ulicah in smo ju pred nekaj dnevi opazili celo v Trstu …. ja, ja Å engen dela svoje.

Vse naj naj o tej gostilnici …… vse do …. no, nekako se moram spotakniti ob zaključek naše prijetne večerje. Naša večerja za 4 osebe z kar precej popite flaširane vode, pol litra odprtega vina ter dvema aperitivoma nas je prišla nekaj malega preko 100€. Ne, ne, ni znesek to kar mi gre v nos, v nos mi gre dejstvo, da smo ta znesek morali poravnati v gotovini.

Moj se je v trenutku plačevanja znašel v precej neugodni situaciji, saj pri sebi ni imel toliko gotovine in čisto slučajno sem imela toliko s seboj vsaj jaz. Hmmm, če bi nas bilo 6 bi nam že trda predla! Upam, da je omizje v zgornji etaži zbralo dovolj drobiža, da jim ni bilo potrebno pomivati posode ali sredi noči po mrzli Ljubljani iskati bankomat.

Oprostite, vendar res ne razumem logike gostilničarjev, ki v nadomestek prihranjenih 3 procentov, marsikdaj svoje goste postavijo v neugodno situacijo.

Spet smo skoraj zadeli Kio Picanto

Tako kot že lani, smo tudi letos morali1 na košarkarski show All stars v Hali Tivoli. Saj sem uživala a vseeno moj ostri jezik in poredni prsti2 ne morejo mimo tega, da malce popljuvam tole zadevico.  Sama prireditev je za moje pojme boljkotne amaterska … kr neki … od Kocke do Monike Pučelj pa nekih kvazi lepotic, ki se jih na igrišču poleg vsega drenjanja voditeljev, kamermanov, igralcev in kaj vem koga še, sploh ne opazi …… no, pa saj najbrž nismo ničesar zamudili.

Višek umetelnosti so bile sploh mažuretke z imenom Angeli, ki so se oblekle v opravo Božička in plesale na glasbo Grk Zorbe ….. jao!

Organizatorjem bi naslednjič svetovala, da se med odmori in nastopi raznoraznihzvezd vsaj malce poigrajo z osvetljevanjem in na velikem igrišču s svetlobnim snopom označijo bistvo dogajanja …npr. dolge noge Monike Pučelj.

Kljub temu (ali pa ravno zato), da je bilo vse skupaj še najbolj podobni nekakšni vaški veselici sem strašansko uživala. Navijala sem za naše košarkaše3, ploskala z nekakšnimi napihljivimi palčkami in bila impresionirana nad nastopom neke madžarske akrobatske skupine. Ti so bili edina svetla točka med vsemi nastopajočimi.

Že lani so izžrebali vstopnico, ki je domov odpeljala novo Kio Picanto in tip, ki ga je doletela ta sreča, je lani sedel točno za nami, le dve vrsti nad nami. Letos je sreča doletela tipa, ki je sedel točno za mano. Se vam svetlika, kdo bo avto odpeljal naslednje leto?

Sicer pa sem jaz s spominom za obraze že takoj ob prihodu spazila fletnega mladeniča s še bolj fletnim mlajšim spremljevalcem in takoj dojela, da je eden od njiju izjemni fotograf bloger in absolutni vzor našega Jake, drugi pa njegov bratec, ki je že nastopal v vlogi njegovega modela. Ob koncu tekme nas je pozdravil  ….. tastarejši seveda in mene impresioniral še z lepim in prijaznim odnosom. Tale fant je za oženit, vam povem: lep, pameten, sposoben in povrh vsega še prijazen. Jaz pa brez hčere!  Ej, me mame, ane?!

  1. po nalogu …ok želji …Jake [↩]
  2. ki tipkajo po tipkovici [↩]
  3. kdor koli so že bili “naši” [↩]

Vidim vas!

Žal to ni čisto, čisto res … ampak počasi bodo pri Googlu tudi to zrihtali, vam rečem. Sam ne vem, če mi bodo pokazali!

No, nekaj mi le pokažejo in npr. tako vem, da me v zadnjem mesecu dnevno spremlja (klikne) od 200 – 250 bralcev na dan. Pa to niso le čisto enostavni kliki, kjer se bralec takoj, ko zagleda mojo sliko zgrozi in stran v naslednji sekundi zapre, ne, ni tako hudo, saj je povprečen čas obiska dolg dve minuti in pol.

In kdo vse ste moji bralci? Pojma nimam. Å e, še!!! 🙂

OK, poznam tiste tapogumne, ki se le ojunačijo in pustijo kakšen komentar, sklepam, da me berejo tudi kakšni sorodniki, ki so kdaj pa kdaj po internetu iskali kaj o sebi1 in pod priimkom Gerčar dobili tisoč mojih zapisov in do česa drugega sploh niso prišli :), vem da me obiskuje nekaj novih kolegov blogerjev, sklepam da me prebirajo moji sodelavci in vem, da me bere naš Jaka in celo nekaj njegovih prijateljev in vem da moj dragi NIKOLI, ampak res nikoli niti ne pokuka na moj blog.

In kako vem vse to? Well, nekaj od tega mi ljudje pač direktno povedo, za par zadev pa gre zahvala Google analyticu. Veliko blogov2 nudi možnost za spremljanje in analizo obiskov preko prijave na Google analyticu.

Tole stran imam prijavljeno na to zadevico in tako vsakodnevno spremljam število ljudi, ki me obišče, katere strani obiščejo, koliko časa so na moji strani, kolikšen je procent povsem novih obiskovalcev, katerega od postov največ prebirajo, kateri program od internetnih brskalnikov uporabljajo moji bralci, preko katere referenčne strani so me obiskovalci našli.

Najbolj zanimivo in smešno pa je spremljanje ključnih besed, ki jih iskalci vpišejo v iskalnike (google, najdi.si ….) in na ta način priromajo na mojo stran.

V zadnjem mesecu je kar 658 iskalcev iskalo MENE. Na različne načine so vpisovali moje ime od Sasa Gercar, Gerčar Saša, Saška Gerčar, Gerčer Saša itd. 658? Spooky!

A še vedno bolje, da me iščejo pod mojim pravim imenom, kot pa takole:

  • kokoš saša gerčar; ta je cvetka tega meseca. Kaj naj rečem drugega kot “ko ko ko ko”?
  • baksuz ; kar 8 jih je iskalo baksuza in eto – našli tapravega. Val, in ti si rekla, da za to besedo slišiš prvič :)?!
  • lulanje ; na tisoč in en pokvarjen način. Pa le enkrat sem pisala o tem, … aja, pa o tem tudi ….Pa vseeno, ajde!!
  • kaj početi v prostem času; valjda na moj blog iti! Pa ne le v prostem, tudi med službenim časom je to lahko zelo koristno opravilo 😉 …. samo ne, če ste v službi pri N-21 ali Amec-u 🙂 !
  • kako narediti faks; hmja ….. dragi moji, ne vem, če bo preko mojega bloga najboljša pot.
  • veliki joški; opa, od kje pa takšna povezava z mojo stranjo? No, saj moji niso med najmanjšimi, a kaj ko imam v glavnem vse slike le od vratu navzgor. Je pa to še vedno boljši približek, kot pa to pod čemer so me našli pred nekaj meseci: dolžina tiča
  • amec d.o.o.; to sicer ni prav nič smešno, je pa ZGODOVINSKO. Le kdo je bil tisti – eden in edini … prvi, ki je iskal našo firmo, ki je še niti nismo dostojno zreklamirali. Itak je pa najboljša … seve … aja, CDje in DVDje razmnožuje, pakira, distribuira …..Pa blog bomo začeli pisati.
  • amway težijo; itak 🙂 ne, ne, šala, v resnici imam te ljudi prav rada in ob priliki bom zapisala en prispevek na temo teh ljudi, ki jih poznam precej dobro in jih celo lahko malce bolj kritično in hkrati objektivno ocenjujem.
  • avto z napisom saša; jah, ta ni moj. No, če povem po pravici si tega niti ne bi želela delati. Halo?! Na moj lepi Mini, da si napopam “Saša”?!
  • debele dame; ti bom dala debele!!! marš z mojega bloga!
  • fotogalerija lepih punc; ti pa še kar pridi kdaj! 🙂
  • frizerski salon zgoraj brez; morš mislt!
  • ka je predsodek; več kaj? Takrat, ko mislim, da si ti en štajerski mulc, ki ne zna niti pravilno pisati, tebi se je pa le tipka J pokvarila in zataknila na tipkovici!
  • kako narediti šopek iz denarja; 1.delat, delat, delat! 2.Na banko it! 3.Vogale skup zvezat! Pa bo čist OK ….. ti povem, da bo čisto zadovoljna.
  • kako vtikati; jao, pa to bo bolje v praksi sprobati
  • kakšen sem jaz; zabit, če se do danes še nisi uspel spoznati
  • kalkulator ljubezni; in kaj računaš? Kvadratni koren iz ….. česa že?
  • kdo so hrvatje; tista brača naša, h katerim bomo po premaknitvi šengenske meje, vedno težje zahajali
  • prijazni simpatični poštar; a je samo oddal kuverto in odšel? Hudiča! A lep je tudi?
  • rada dam; pa ne da temu prijaznemu in simpatičnemu poštarju?
  • saška spet noseča; juh iz tvoje tipkovnice v božja ušesa! Sam tale bog tole napačno razume pa vedno vse želje Saši Einsidler namesti. Saška G.E.R.Č.A.R bi imela tadrugega, še preden boš že tašestega Einsidlerjevi naštimal 🙂 !!
  1. seveda [↩]
  2. razen tistih, ki delujejo pod WordPressom …grrrr! ker imam sama www.hujsanje.wordpress.com [↩]

Božiček je vseeno nosil

Čeprav sem vpila, pisarila in ljudi prepričevala, da nočem DARIL, se Božiček ne da motiti in tudi letos jih je nekaj odvrgel pred naše duri.

Naša babi1 je itak tako, kot ponavadi nakupila vse, kar ji je le prišlo pod roke in najbrž spet zapravila svoje celoletne penzionerske prihranke.

Jaka je dobil to in ono in tisto …oh, ne bi naštevala, ker sem kar malce huda …. ampak tako je to pri babicah.

Jaz sem dobila:

  • usnjene črne rokavice; ok, najbrž je ravno ob njenih rednih obiskih opazila, da sem stran pometala kar nekaj le levih ali le desnih rokavic, ki mi navadno ostajajo na zalogi po takšnih dogajanjih
  • črne hlačne nogavice; itak vsak božič dobim nekaj nogavic in te so ….. morda … no, vsaj upam … tokrat, vsaj nosljive, kajti ponavadi so imele nogavice nekakšne metuljčke na gležnju ali velike roza črte preko celotne površine ….brrr … ne ji povedat, a niso bile za kaj drugega, kot za pod smučarsko opremo. Te letošnje so baje (le) nekako drapirane ….no, da mi je videt 🙂
  • parfum D&G The one; super, da je naš sin že dovolj velik, da ga tale Božiček uporabi za svetovalca. Le ne vem, kje se glede svetovanja zatakne pri tistih nogavicah in ostali šari 🙂
  • pižamo z vzorcem s posejanimi ženskimi čevlji; oh, še sreča, da sem že poročena 🙂
  • višek izvirnosti pa je ženski brivski aparat 🙂 …. na moj smeh in vprašanje, če se ji zdi, da sem prekosmata, je razložila, da ji je ta nakup svetovala prodajalka. To dekle gotovo zasluži poseben bonus za svoje prodajalske sposobnosti, kajti jaz brivskega aparata res ne uporabljam in ga zagotovo tudi ne bom. “Ga boš naprej komu podarila”, mi je svetovala mama. Ah, res bom izbrala kakšno kolegico, ki mi gre strašansko na živce, da se je na lep način znebim.

Tomaž je dobil precej podobne stvari …. le v moški različici. Vas zanima kaj je dobil namesto ženskega brivskega aparata? Moški brivski aparat? Ah, ne! Tomaž je dobil toaster. Res, majke mi! In toaster celo imamo. Vam povem, da ta prodajalka seka 🙂

Božiček lepo te prosim naslednje leto mi NE prinesi bormašine2, Tomaž pa tudi NE potrebuje paličnega mešalnika ali kakšne posode za gnetenje testa.

A vendar Božiček očitno še ni popolnoma dementen in zbegan, kajti pri svakinji nas je izjemno pozitivno presenetil. Resda, se svakinja ni držala dogovora, (ki je celo dokumentiran na tem blogu) da si starci ne podarjamo ničesar. Jaz, bula sem se dogovora držala, ona pa nas je presenetila prav s takim darilom, ki mi pomeni največ …. ja, očitno pozorno prebira moj blog. 🙂

Tole sem dobila:

Tomaž in Jaka sta tudi dobila vsak svoje pismo in svoje darilo, kjer sem jaz posredno ponovno obdarovana. Tomaž je namreč dobil 2 vstopnici za gledališče in naročilo, da me za tem pelje na večerjo. Božiček, hvala! Očitno sem letos res bila pridna.

  1. moja mama [↩]
  2. to je baje vrtalni stroj [↩]