Skodelica kave, dve ali tri na dan in to brez Cankarja, to je moj obvezni ritual. Zasvojena kofetarka sem, moram priznati. Tri kave na dan, od tega skoraj nujno dve navse zgodaj zjutraj. Pa bi jih še več, vendar sem se nekje morala ustaviti, kajne?
Kave ne pripravljam doma. Praktično nikoli, zato imam resno težavo ob obiskih, ki me niso vajeni, kjer se trudim pripraviti kavo in praskam po napol trdi kavi zraven pa po hiši iščem sladkor, kajti tudi tega pri nas ne uporabljamo ….. razen servirnih vrečk, ki pa jih Jaka zbira, zato se tistih ne smem dotakniti.
Pitje kave je zame Dogodek, event …. na kavo se gre, kava mora biti prava, dišeča, s slojem smetance na vrhu …. ne govorim o mlečni smetani, govorim o tisti peni, ki se naredi na dobro pripravljenjem esspresu. ESSPRESU in ne EXPRESU, kot znajo mnogokrat povedati ravno tisti natakarji, ki to dišečo tekočino dostavljajo precej neekspresno 🙂 .
Med tednom kavo pijem sama, v stalnih lokalih, kjer vedo že vnaprej, da pijem kratko brez in da je ob kavi nujen tudi kozarec vode. Vodo popijem, vendar prvenstveno jo potrebujem, ker še pred začetkom pitja kave, vanjo dodam 2-3 žličke vode. Zakaj? Pojma nimam …. navada pač. Na ta način si jo malce shladim in jo lahko takoj pijem … čeprav je to bolj izgovor, saj sem ob kavi tudi pol ure in več in je zato prav vseeno, če bi počakala nekaj minut in kava bi se shladila kar sama 🙂
Ob vikendih pa kavo pijem s Tomažem. Navsezgodaj, ko veliko ljudi še spi, se midva usedeva v avto in hop na jutranjo kavico v bližnji lokal. Sicer tam prebirava vsak svoj časopis, vendar pa je to tudi čas, ko ga posvetiva drug drugemu. Brez sodelavcev, brez službe, brez otrok, naglice ….. mirno, ob skodelici dišeče kave.
In čik? Nič. Midva ne kadiva, le kavico pijeva, zato naju je mnogokrat motilo, da iz lokala prihajava smrdeča, kot prekajene šunke.
Nedelja zjutraj je za kofetarje težavna in težko je najti lep in prijeten lokal, kjer bi ob 7ih popil skodelico kave, brez zadimljenega in še od ponoči smrdečega in popljuvanega prostora. Danes zjutraj sva se oglasilapri Tomaževem očetu za Bežigradom in nato nadaljevala na Å marno goro, zato sva lokal iskala na predelu Bežigrada in Å iške. Ja, težka je ob pol osmih zjutraj, tako da sva iz obupa strašne odvisnosti od kofeina pristala na črpalki v Å iški in tam presenečeno ugotovila, da je bil danes najin PRAZNIK – rojstni dan nesmrdečih lokalov!
Kljub lepemu sončnemu vremenu in sedežih na vrtu, sva midva zavila v notranjost lokala. Nobene gužve, saj so vsi kadilci sedeli zunaj, nas nekadilcev, ki smo hkrati kofeinski odvisneži pa nas je očitno bore malo, notri svež zrak, klimatiziran prostor, milina! Po Å marni pa še na eno kofeinsko dozo v Kaval. Tudi tam ponoviva zgodbo in kot edina čudaka sediva v notranjosti lokala in ne zunaj. Mega, tako sem navdušena, da bi svoj limit kavic sedaj povišala kar na 4 ali 5 🙂 .
Sem pa opazila, da je Kaval kavici povišal ceno. 1,10€ je sedaj kava pri njih. Prej je bila 1€. Je to posledica protikadilskega zakona, ker pričakujejo drastičen upad pitja kave?
1,10 je dokaj draga kava, vendar poznam hujše primerke. Mons v lokalu ob recepciji jo zaračuna 1,30 ali morda celo 1,40 …. hmja, je pač fancy 😉 , čeprav v spodnjem nadstropju dobiš ravno takšno za 30 centov manj. Absolutni slovenski rekorder, ki sem ga jaz uspela opaziti je hotel Bernardin (ali Grand hotel Emona ..kakorkoli se že imenujejo v tem obdobju), saj njihovo kavo brez cenijo kar 1,80 ali nekaj takšnega.
Saj me ne bo pobralo za cent ali dva dol ali gor, vendar me izredno moti, ko za vodo, ki jo polijejo preko nekaj zrn zmlete kave, nekateri zaračunajo kar dvakrat toliko, kot drugi ….. ker je cena same surovine več ali manj enaka in vode najbrž tudi ne porabijo bistveno več, si predstavljam, da je povečanje marže treba iskati le v potratnem vodji lokala 🙂
No, jaz redno zahajam v lokal, ki ni ne fancy niti ni na “pomembni strateški točki” – slaščičarna v Murglah. Njihova kava je solidna, cena je 0,80€, lokal je nezakajen že od nekdaj, saj se v slašičarni ne kadi pa še občutek imam, da se mi kilogrami topijo že zato, ker se vztrajno in vedno upiram skušnjavi, da bi pojedla tudi kakšno tortico.
Živel 1. maj in 5. avgust! Ahja, kdo ve zakaj 5. avgust? Ima kakšen pomembnež rojstni dan ravno na petega? 🙂

