Kategorija: Brezdelje

Objavljeno dne

Klubi, mreženje, prijateljstva …

Dobri dve leti sta minili odkar pišem blog.

Z blogom se mi ni odprl le svet pisnega izražanja, kajti ta je bil odprt tudi brez javnega objavljanja mojih misli, ampak se mi je odprl tudi svet novih poznanstev in novih prijateljstev.

Pred več kot letom dni je urednica One Sabina Obolnar posplošujoče in omalužavajoče udrihala po blogerjih, kot zavrtih, zapitih, skorajda zafiksanih in zafrustriranih frikov, ki pozabljajo na družabno življenje in se jim oči svetijo kot ekrani njihovih računalnikov.

Hmja, zase lahko rečem, da sem bila preden sem se spustila v globine bloganja, hiperaktivno in precej družabno bitje, z blogom pa sem to svojo lastnost le še nadgradila. Upadla sem v skupino ljudi, ki jih druži ljubezen do pisnega izražanja, ki so v povprečju bolj ekstrovertirani, kot ne, kar najbrž pomeni, da se radi družijo, zabavajo in jim računalnik zagotovo ne pomeni edinega tolažnika v njihovem življenju.

In z blogom so prišli tudi Karmen, Maša, Jan, Boštjan, had, Val, Uršula, Denis, Roman, Alex, Cuzak, MC …. kup prijateljev … ponekod le znancev (zaenkrat), ki so obogatili moje življenje, ki niso le virtualna bitja brez resnične podobe, temveč so osebe, ki sem jim zrla v oči, segla v roko, popila kavico, dve, se z nekaterimi spoprijateljila in so pustili sled v mojem življenju.

I ne le to …. blog in čari virtualne komunikacije so me peljali naprej. Seveda sem morala poskusiti vsako novo stvar, o kateri so blogerji tako veselo pisali. In prijavila sem se na Twitter in ga veselo začela uporabljati. Po nekajkratni uporabi, sem sicer ugotovila, da me omejenost pri kratkosti sporočil, preveč omejuje …. kaj češ, sem pač gostobesedna punca … in zadevo opustila.

Prijavila sem se tudi na Plaxo,  Linkedin pa Jaiku, pa Netlog …. a po pravici povedano vse to ne vem natančno na kateri kruh naj namažem 🙂 ….

Pa sem pred kakšne pol leta naletela na E-cademy. Obiskovala sem Londonsko šolo PR-a1 in na eno od predavanj je prišla Andreja Lajh z gospodom iz Maroka. Gospod je predaval o mreženju, pomembnosti poznavanja novih ljudi v sedanjem poslovnem svetu in nekaj dni zatem je v moj nabiralnik priletelo Andrejino prijazno povabilo za priključitev v novo internetno socialno mrežo in ker sem bila vajena prijavljanja na takšne stvari, svojo sliko namenjeno takšnim zadevam sem imela že pripravljeno, klik, klik, klik …. in tudi tam sem ustvarila svoj profil. V prvih dneh so me kontaktirali ljudje s celega sveta, kontaktirali so me resni, zreli poslovni ljudje in ne kup otrok, ki ne vedo kam s svojim časom. Pisali so prijazna pisma, se predstavljali, mi nudili svojo pomoč in sama sem navdušeno odgovarjala vsakemu in poskušala v skupino povabiti tudi svoje prijatelje.

Danes se mi sporočil, ki jih dobivam na E-cademyju ne da niti odpirati. Vabijo me v takšne in drugačne skupnosti, ki podpirajo mir na svetu, opice v džunglah, deževnike v sušnem obdobju, breje čebele brez čebelnjakov …. ok, ok, malce sem zašla, vendar bistvo ste dojeli, kajne?

A tudi E-cademy mi je prinesel na pot nekaj novih prijateljev in ne dvomim, da jih bo še nekaj. Ena od najbolj aktivnih oseb na slovenskem delu E-cademyja je zagotovo Andreja. Iz internetnega pisarjenja in druženja pri kvazi podpiranju brejih čebel, je druženje prenesla v realno življenje in ga razširila tudi na prijatelje, ki E-cademyja sploh ne poznajo. Z Žigo sta druženju in spoznavanju dala povsem drug nivo, mu dala smisel, ime, frekventnost, ga sistematizirala in verjamem, da se bo iz te vrste prijateljskega druženja še marsikaj zanimivega razvilo.

In na koncu je tukaj še FaceBook.

Facebookov profil osebe Saša Gerčar.

Na Facebook sem se prijavila …. khmm … ma ne vem kdaj …. enkrat po Plaxu in Linkedinu in začetku bloganja ter pred vsemi ostalimi neumnostmi. Vpisala nekaj svojih podatkov, naložila sliko, poklikala tiste 3 ali 4 prijatelje za katere sem vedela, da so tam, potem pa na to pozabila, tako kot na vse ostalo.

Ahja, še neka neumnost, ki mi ne dopusti dolgega pisanja in razglabljanja in za katero spet ne vem na kateri kruh naj jo namažem!

A danes je Facebook nekaj, kar mi omogoča hitro komunikacijo z veliko znanci in prijatelji. Odkar uporabljam Facebook sem šele spoznala, koliko ljudi spoznam, se z njimi celo spoprijateljim, pozabim prepisati podatke z vizitke, bejbe se ločijo pa spet poročijo, petkrat preselijo … in naši stiki se porazgubijo.

Odkar sem na Facebooku, za vsakega novega kolega najprej pobrskam po FB-ju, ga kliknem in že sva na vezi. Ne bo šel v pozabo, zagotovo ne! Poskušala sem najti bivše sošolce (sošolke so itak že najmanj 3x spremenile priimke 🙂 )), a žal se očitno moja generacija ni ravno premaknila mnogo dlje od priročnega majhnega kalkulatorja. Tudi pri bivših kolegih nisem imela bistveno več sreče … no, enega ali dva sem le uspela izbezati na površje ….

Baje se ljudje bojijo kraje identitete in kaj še vem česa?! Zakaj za vraga bi nekdo želel biti jaz?! Če že krade identiteto si bo ja izbral kakšno mljašo in bolj prsato in usato bejbo 🙂 ….. no, konec koncev pa si takšni paranoiki lahko na FB nabijejo le ime in priimek, dovolijo vpogled v njihove podatke le narbltabližjim prijateljem in za sliko pustijo tisto sivo belo glavo gospodične Nobody!

  1. v Ljubljani … žal, žal 🙁 [↩]
Objavljeno dne

Izberi si dobro geslo!

Naj začnem z zgodbo en mesec nazaj. Bložič je bil. Tisti super žur, ki ga je že drugič organiziral Denis zvani Človek. Čeprav utrujena od zanimivega dne, ki smo ga preživeli v Kranjski, sem se vseeno zvečer odločila za kratek skok na dogodek in srečanje starih blogerskih prijateljev.

V polni in dokaj hrupni sobi sem rekla besedico ali dve tudi s kolegom Boštjanom, ki mi je omenil dogodek, ki ga pripravlja in v programu katerega naj bi bila tudi okrogla miza na temo bloganja.

“Bi v okrogli mizi sodelovala tudi ti?” me je vprašal “pride tudi Had, Hirkani, Človek in Jan Ferme…”
Ja, seveda zakaj pa ne, sem mu rekla in se kmalu zatem že poslovila.

Na pogovor sem že čisto pozabila, ko kakšen teden kasneje v svoji pisarni pregledujem letak, ki se je znašel med mojo prejeto pošto. Obračam liste in se poglabljam v program seminarja, ki me takoj privleče, saj je marketing moja šibka točka in če je ta povezan še z internetom, se mi noge itak takoj zašibijo. Bi morda le šla na ta dogodek, pomislim, ko iznenada med zapisanimi udeleženci okrogle mize zagledam svoje ime. Opa, očitno se je iz pogovora iza šanka, izcimil resen dogovor?!

In tako sem v torek zjutraj živčno kolovratila po centru Ljubljanje in bentila ob iskanju parkirnega prostora, nekaj minut kasneje pa že pridno poslušala prvo predavanje na temo optimizacije spletnih strani.

Andraž Å talec iz podjetja Red Orbit me je navdušil s praktičnimi prikazi in živahnim predavanjem in precej uporabnimi nasveti, kako se hitreje znajti na prvih mestih na straneh spletnih iskalnikov. No, saj sem nekaj stvari že sama ugotovila preko testiranja pri pisanju   …… ojoj, spet sem zašla … v bistvu sem želela povedati tole:

Naslednji predavatelj je bil Klemen Mišič iz podjetja IP. Ponovno odličen govornik, ki je nekaterim razdelil lističe papirja in nas poprosil naj nanje napišemo svoje vstopno geslo za vstop v računalnik. No, nisem bila čisto iskrena, a vseeno dovolj blizu, da sem takoj naslednji dan sklenila svoje geslo spremeniti. Saj veste …za vsak slučaj … nikoli ne veš, kakšni čudaki se motajo po svetu …. no, ja, saj je gesla nekajkrat raztrgal pa tudi ni mogel vedeti katero je moje ….. a za vsak slučaj …. hmmm ….. In ker mi je predavanje pustilo tudi pečat novega znanja, sem geslo želela tokrat spremeniti v pravo, takšno močno geslo.

OK, OK že najmanj tisočkrat sem že slišala, da naj bo geslo sestavljeno iz črk in številk in naj to zagotovo ne bo kakšno ime mojega dragega ali otrok v kombinaciji z rojstnim datumom ali bože nedaj obletnica poroke.

Če bi to zapisal moški, bi to zagotovo bilo močno geslo, ker nihče ne verjame, da bi moški osebek lahko kaj takšnega zapisal v geslo, ki ga odtipkava dan za dnem. No, pa datum rojstva tašče tudi.

To o datumih in imenih torej vem in zato tega res že leta nisem uporabljala, a tokrat me je predavatelj prepričal tudi v to, naj ne uporabljam nobene logične in lepo berljive besede, ki se jo da najti v kakšnem slovarju.

In kaj naj potem? Naj bo moje močno geslo takšno zbg5d7gts8cvw ? Super! Takšno geslo bo res težko razvozljati! Tudi meni!

A ta Klemen Mišič ni bil od muh. Povedal nam je učinkovit recept za dobro geslo. Pomisliti je treba na kakšno pesem, ki ti je všeč …. npr. Na planincah sončece sije in si zapisati le prve črke vsake besede NPSS, dodati še kakšno številko, ki ti je ljuba in imaš krasno in močno geslo.

In tako se jaz včeraj znajdem pred dilemo in ugibanjem katera pesem mi je všeč in ima dovolj zapomnljiv verz. Hmmm?! Pa ja ne bom tako neizvirna in uporabila NPSS?!

V trenutku mučenja in napenjanja možganskih celic zagledam na svoji mizi najnovejši izvod knjige, ki bo v naslednjem tednu odšel v roke naših kupcev. Pa imam rešitev na dlani, začetnice tega naslova v kombinaciji z mojimi srečnimi številkami, bodo tvorile geslo, ki mu ni para!

Ob pol petih popoldne sem z mize pograbila kup papirjev, v torbo na hitro zabrisala notesnik, med drugim pozabila kabel za električno napajanje in oddrvela iz pisarne po sina, ki sem ga dostavila na trening tenisa.

Bom doma zvečer dokončala kup stvari, ki mi jih ni uspelo v službi, sem si mislila.

A doma mi svojega novega močnega gesla ni in ni uspelo shekati 🙂

Zaporedje besed se nikakor ni zložilo v pravo geslo. Naslov knjige je: Ne pojej vseh bonbonov naenkrat ali je Ne pojej vseh bonbonov hkrati? Mogoče pa je Ne pojej takoj vseh bonbonov? Vraga in te bonboni!!!!!

In kaj če poskušam naslov knjige zgooglati?

Hudiča, ko pa je to povsem nova in sveža knjiga, ki je še ni na policah knjigarn. Naši kupci jo dobijo prvi in šele po treh mesecih bo ta ista knjiga na voljo tudi drugim! Grrrr! Po polurnem brezupnem poskušanju vseh možnih kombinacij in sikanju skozi stisnjene zobe, se me je usmilil celo moj mož, ki navadno nima posluha za takšne moje veleumne izume in poklical našega sodelavca, ki dela na področju knjig ter ga poprosil naj pove točen naslov naše zadnje knjige. Nima pojma, je rekel.

No, če smo se že začeli blamirati, sem potem klicala še jaz kolegico, ki je bila že bližje rešitvi, saj je vedela, da se v naslovu nahaja beseda hkrati in bonboni … a kaj ko zadeva s kraticami Ne pojej vseh bonbonov hkrati, še vedno ni delovala.

Nič, vrgla sem puško v koruzo in jezna odšla spat.

Zjutraj sem oko takoj vrgla na tisto nesrečno knjigo, ki je še vedno mirno ležala na mizi. Ne vseh bonbonov hkrati! je naslov knjige! Ne vseh bonbonov hkrati?! Kaj vseh bonbonov?! Grrrrr! In kje je prevajalec pustil glagol?!

No, sedaj vem kakšen je naslov knjige, a me je stvar res tako znervirala, da sem si izbrala drugo knjigo in to takšno, ki ima vmes tudi glagol!

Objavljeno dne

Talentirana sem!

Horoskopov za en dan in podobnih napovedovalcev prihodnosti, ne maram. Le zakaj bi želela vedeti kaj me čaka v prihodnosti?! Če je to to in se na ‘usodo’1 ne da vplivati, potem je res nepotrebno zapravljati čas z branjem ali poslušanjem raznih napovedi.

Sploh napovedi o tem, kako se mi bo danes bojda približal nadvse privlačen mladec in moje srce bo poskočilo …..

Ma, dajte no …. kaj vam ni jasno, da statistično ni mogoče, da bi k vsem tehtnicam pristopili mladi in lepi fantje …… vsi mladci so ‘oddani’ že pri 20 let mlajših tehtnicah in tako do mene statistično lahko pristopajo le še starci, ki niso več tako privlačni ….

No, sicer pa je mladost in privlačnost le stvar perspektive, odkoder gledamo. Danes bi za mladca okarakterizirala že vsakega moškega, ki še nima trojke v desetici svojega števila let …. no, morda bi to stopnjo znala poriniti celo tam nekje do 35 ….. pred davnimi, davnimi res davnimi leti, ko sem jih imela kakšnih 14 pa se spomnim, da si nikakor nisem mogla opomoči od šoka, ko je na nekem sestanku neke mladinske sekcije, predavatelj, ki jih je imel zagotovo tam nekje okrog 25, rekel: “Mi, mladi ….”

Ravno nasprotno pa lahko rečem za ‘branje’ sedanjosti. Tisti, ki znajo prebrati karakterje ali določene lastnosti, me impresionirajo. Celo horoskop, ki govori na splošno o lastnostih, ki pripadajo določenemu nebesnemu znamenju, rada preberem. Čeprav ravno ne verjamem v to in se mi zdi, da bi se ravno tako, kot s tehtnico, lahko poistovetila z določenimi lastnostmi leva ali device.

Odkar sem prebrala knjigo Osebnostni plus, se ne morem otresti poznavanja določenih osebnostnih lastnosti in kaj hitro vsakega ‘posortiram’ v predal Sangvinik, Kolerik, Melanholik ali Flegmatik2, kot tudi ‘sortiranja’ same sebe v predal, kjer piše “Niti sledu o miroljubnem in neodločnem flegmatiku, zmedeni in veseli sangvinik se močno bojuje in prepleta z organiziranim in skeptičnim melanholikom, vse skupaj pa vodi večinski karakter ….. kdaj pa kdaj uspešno, drugič malce manj, odločni, zagrebeni in trmasti kolerik.”

Včeraj sem naletela še na en zabavni test, ki sem ga seveda morala izpolnit. No, pri izbiri meni najljubšega filma iz opcije treh, ki jih niti slučajno ne poznam, sem melanholično pogooglala vse tri variante in se na hitro kolerično odločila za izbor najbolj sangviničnega.

No, baje sem talentirana, samo ugotoviti moram še za kaj 🙂

I’m a Talent!

You’re a risk-taker, and you follow your passions. You’re determined to take on the world and succeed on your own terms. Whether in the arts, science, engineering, business, or politics, you fearlessly express your own vision of the world. You’re not afraid of a fight, and you’re not afraid to bet your future on your own abilities. If you find a job boring or stifling, you’re already preparing your resume. You believe in doing what you love, and you’re not willing to settle for an ordinary life.

Talent: 69%
Lifer: 33%
Mandarin: 46%

Tudi ti lahko narediš tak test zase na: Talent, Lifer, or Mandarin vprašalniku.

  1. ali karkoli že je to, kar nam je namenjeno, če nam je sploh kaj namenjeno [↩]
  2. nekateri jih označujejo tudi z barvami rumen, rdeč, moder in zelen [↩]
Objavljeno dne

24 načinov kako spraviti starše ob živce

Sicer bi vam jih najbrž z lahkoto naštela … če se potrudim bi vam jih lahko nanizala celo kakšnih 240 in to tistih pravih, temelječih na lastnih izkušnjah.

Najbrž vam je vsem jasno, da tu ni govora o izkušnjah s strani froca, ki naj bi iznašel stoinennačin za živciranje svojih staršev. Jaz sem namreč bila1čisti angel, le beli kodri so mi manjkali in avreola okrog glave. Tukaj je govora o izkušnjah tistega, ki si z ehotonom (alkarkoližeje tisto, kar mi na glavo trpa moja Barbara) že leta prikriva rezultate uspešnega in kontinuiranega izvajanja tega tretmaja.

…. ampak to ni glavna poanta tega zapisa. Danes sem na googlovem analyticu pogledala statistiko obiska Jakovega bloga.

Ja, ja, Volk, ne razburjaj se 🙂 , jaz se ne vtikam v njegove stvari, ampak Jako statistika ne zanima, on le piše, jaz pa iz marketinškega vidika vedno rada pregledam kaj deluje in kaj ne.

In med prebiranjem statističnih podatkov, mi je v oči padel zapis “24 načinov kako spraviti starše ob živce”.

Ok, po netu se itak vesijo friki takšni in drugačni ….. saj mene so tudi iskali po pod “lulanje” in “dolžina tiča”, a tukaj me vseeno malce skrbi dejstvo, da je na to čudno ‘povpraševanje’, stric google predlagal rešitev, ki kliče na ime našega Jake. In še bolj srhljivo pri vsem tem je to, da je ‘frik’ med predlaganimi mu stranmi izbral ravno Jakovega in se celo razgledal po njem, če bi med zapisanim le kje našel nasvete za brezplačno2 beljenje las njegovih staršev.

Mogoče sem pa sama na Jakovem blogu le kje kaj spregledala in se teh 24 načinov skriva v temle skritem načrtu 🙂

Ja, ja, današnja mularija itak obvlada stoinennačin za šifrirano sporočanje in medsebojno širjenje vrlo pomembnih navodil za vrlo pomembna opravila, kar spravljanje staršev ob živce zagotovo je. 🙂


  1. in sem še 🙂 [↩]
  2. ali pa ne [↩]
Objavljeno dne

Preživeli smo strica Silvestra

To, da je meni proslavljanje prehoda iz starega v novo leto, popolnoma odveč, najbrž tisti, ki me malce bolj poznate, že veste. No, treba ga je pač preživeti, treba je biti pokonci, našega ubogega muca je treba večkrat počohati po kožuščku, saj se od streljanja in ropotanja, ves trese, celo nekaj denarja moramo zapraviti za presketajoče palice ….. no, sreča je, da se tudi po tej strani počasi opaža, da naš sine odrašča in smo letos v to kramo vtaknili manj od 20€ ….., celo kakšen šluk ali dva šampanjca moram narediti …. vljudnostno in tradiciji v čast1.

A vseeno, včerajšnji dan je bil lep … ob 7h zvečer, sem se na zadnjem sedežu našega avta zasanjala v noč. V svetlobi odseva prekrasne snežne odeje, ki nas je spremljala prvi del poti iz Kranjske gore proti domu, v toploti ogrevanega avta, ko so se počasi ogreli naši premrzli prsti po preživetem dnevu v našem smučarskem središču in prijetnem glasu poslušanja glasbe Elde Viler, je Jaka za nekaj trenutkov zadremal, jaz pa sem razmišljala, da mi je pravzaprav lepo.

Imam moža, ki mi je hkrati prijatelj, sina, s katerim se kljub x-najstim letom odlično razumeva, uživam v delu, ukvarjam se s hobiji, ki me veselijo ….. in na zadnji dan leta, sem v prijetnem kotičku nekega lokala v Kranjski gori, medtem ko sta moja dva moška smučala, z prihodnjimi nalogami in cilji popisala polne strani novega bloka, ….. doma me je čakal kup že opranega perila in le še nekaj ga je nezlikanega2, v teh počitniških dneh sem uspela pospraviti že kar nekaj krame, za katero skoraj celo leto ni bilo časa, že nekaj dni vstajam ob zame nesramno pozni uri – pol devetih, s Tomažem sva si v teh dneh privoščila vsakodnevno dooooolgo kavo3, vsak dan skok na Å marno, valjanje po kavču, dolgi pogovori ….. joj, kar težko mi bo spet oditi v stari delovni ritem …. ampak …. saj v tem uživam, kajne 😉

Res je, prazniki ob koncu leta so zame vedno, kot naročeni …. v zadnjem trenutku, saj bi drugače pregorela. Potem za več kot teden dni popolni odklop, vmes nekaj načrtov za nov zagon, nato pa počasi in umirjeno v nove podvige.

Vse naj v letu 2009 želim tudi vsakemu od vas – zvestih bralcev teh strani.

  1. žal sem ena tistih, ki te mehurčkaste pijače preprosto ne maram [↩]
  2. ja, tudi to lahko pričara občutek zadovoljstva [↩]
  3. in tukaj se dolžina nanaša predvsem na čas, tekočina pri meni še vedno ostaja kratka [↩]