Jacuzzi v vse slovenske zapore!

A tudi zaporniki volijo? Najbrž in očitno je nekdo v neki stranki naredil domačo nalogo, malce preštel zapornike in dobil idejo za pridobitev nekaj novih volilnih glasov. Hmja, drugače si jaz vseh teh razprav okrog slabo oskrbljenih zaporov, ne znam predstavljati.

Saj tudi delikventom privoščim jacuzzi v vsaki celici (ops, sobi), res … naj uživajo, kar se mene tiče … sploh, če bo to vodilo h glavnemu cilju zaporništva – spreobrnitvi vsakega delikventa, ampak morda naj pred tem vsaj v sobe kliničnega centra namestijo klime in uredijo tuše v vsaki sobi posebej!

Pred nekaj tedni je imela moja mama operacijo na žolču. Medtem, ko je tast po več kot 3 mesecih še vedno ležal na enem od oddelkov kliničnega centra, je moja mama zadela Jack pot. Povsem po redni poti so jo napotili v Kirurški sanatorij v Rožni dolini, kjer paciente tretirajo človeku primerno. Ne, nič izjemnega se tam ne dogaja, zgolj normalnega. Vsi, ki smo mamo obiskali smo izpuščali waw in oh in vou in peli slavospeve povsem normalno prijaznemu sprejemu na recepciji sanatorija, povsem povprečnemu zelenemu tapisonu, ki se vije po celotni stavbi in utiša marsikateri hitri in odločni korak zdravnikov ali obiskovalcev, povsem poznani in danes že prav nič luksuzni klimi, ki se tam nahaja v vsaki bolniški sobi in tako omogoča normalno dihanje 3 bolnicam, ki so tam nameščene tako, da ob vsakem obratu v postelji, s komolcem ne dregnejo ravno sosede pod rebra, kjer imajo nameščen televizor, ki ga lahko enako dobro vidijo vse pacientke, kjer sestra hodi po sobah na vsake pol ure in ob vsakem (!) obhodu izmeri pacientkam pritisk.

Mama mi je vsa navdušena razlagala, da za zajtrk lahko iz košare izbira ali bi jedla Nutello1, marmelado, med ali pašteto in za nameček si lahko izbere celo vrsto kruha. Luksuz na kvadrat, kajne?! 🙂

Å e oče je pristavil svoj del hvalnice in razložil, da sta bila naročena ob 7h zjutraj, prišla sta točno in takoj po prihodu je stekel postopek, v pižamo, posteljo in v pol ure je bila že na poti v operacijsko dvorano2, skratka nobenega čakanja v čakalnici, gledanja v prazno in tresenja pred neznanim. Waw, kajne?

Pravijo, da lahko ob doplačilu za enoposteljno sobo, dobiš celo takšen luksuz in to niti ne po odiralsko visokih cenah. Pa da si želiš kar za stalno ostati tam! 😉

Dan po odpustu je pri moji mami zazvonil telefon. Sestra iz sanatorija je preverila, kako se odpuščena pacientka počuti. Halo?! Pa saj ni mogoče, da pri nas obstajajo bolnišnice, kjer je komu res še mar za pacienta, ko zaprejo vrata za njim?! In to jih najbrž “stane” največ pol ure časa neke medicinske sestre, ki so ji to nalogo zapisali v opis del in nalog.

Morda pa lahko zapornike preselijo v vile z jacuzziji, v zaporniške stavbe pa preselijo tiste uboge paciente, ki jih nameščajo po starih popolnoma razpadajočih bolnicah Poliklinike!

  1. ajd, mogoče je celo Viki krema [↩]
  2. ne me kregat, če sem morda pobrkala kakšno minuto gor ali dol [↩]

Pa kwa je dons s Slakom?! A ga je pil?

So besede našega dvanajstletnika, ki z nama z možem spremlja današnja Trenja. Pa hudiča naj že kdo kdaj Slaka povabi za omizje, da ne bo vedno le v “ozadju”, saj ima toliko za povedati!

A danes je res prekosil samega sebe! Pa kaj je imel delnice v Pivovarni Laško ali kaj?! Obdolževanje in napadanje je prešlo že meje dobrega okusa za nekoga, ki je v oddaji le VODITELJ in ne eden od povabljenih.

Lignano

Odkar sem objavila nekaj zapisov … pa še nekaj, pa še tole,  … aja, pa še naš tamal je zapisal tole …o mestu, ki v naših srcih zaseda prav posebno mesto, sem dobila že precej e-mailov s prošnjami naj posredujem kakšne konkretnejše informacije o Lignanu, aktivnostih, namestitvah, restavracijah, zabavi …. skratka postala sem mala ambasadorka mesta Lignana. Upam, da se župan tega mesta zaveda tega in bo kdaj v prihodnosti vsaj nazdravil v mojem imenu.

Lignano Sabbiadoro je očitno mesto, ki je preblizu našim krajem in tako našim turističnim agencijam povsem nezanimiv, saj o možnostih počitnikovanja v teh krajih, ne najdeš prav nikakršnih informacij.

Pot iz Ljubljane vse do centra Lignana traja slabi dve uri (ob upoštevanju vseh novih hitrostno zaviralnih predpisov 🙂 ) in je še do nedavnega ob turističnih konicah zaradi neprekinjene avtocestne povezave med Ljubljano in Latisano, omogočalo skorajda najhitrejši dostop do morja.

O Lignanu sem sama slišala prvič pred davnimi leti, ko se je tam odvijal nek festival italijanske popevke in takoj ob prvih izletih z lastnim avtom, pred približno 18, 20 leti, je Tomaž na moje prigovarjanje zavil iz avtoceste in naju popeljal na sprehod po tem obmorskem mestu.

V obdobju, ko še nisva imela otrok (pa tudi denarja ne prav veliko) sva Lignano obiskala bolj poredko in še to izključno zaradi obiska vodnega zabaviščnega parka Aquasplash, od trenutka, ko je na svet prijokal naš mulo pa Lignano obiskujemo več, kot redno. Zakaj? Ker je kraj mali raj za otroke in je naš Jaka vanj popolnoma zaljubljen.

Tradicijo smo začeli že v moji nosečnosti, kjer sem morala od 3. meseca naprej večino časa preležati in se mi je od štirih sten že po malem mešalo. Po posvetu z ginekologom smo se v mojem 8. mesecu nosečnosti dogovorili, da bi dopust na kakšni bližnji plaži, kjer z lahkoto priletimo v porodnišnico, bil več kot priporočljiv in padel je Lignano.

Naj za uvod preden začnem opisovati kakšne namestitve smo že preizkusili, zapišem, da Lignano leži na nekakšnem polotoku, ki se zajeda globoko v morje. Mivkasta plaža sega na kilometre daleč in Lignano deli v 3 predele: Lignano Sabbiadoro (zlata mivka) je najbolj hrupen, zabaven, poln zabaviščnih parkov, trgovin, lokalov in seveda tudi hotelov, Lignano Pineta (borov gozdiček) ima svoj manjši center s trgovinami in lokali, vendar je bolj umirjen, primernejši za tiste, ki želijo ponoči spati mirno in v tišini, ter tretji Lignano Riviera, ki naj bi bil še najbolj umirjen, vendar glede na njegovo oddaljenost od ostalega dogajanja, meni najmanj ljub.

Tale hotelček, ki nas je razvajal tako in drugače je bil naša prva namestitvena izkušnja. V času moje visoke nosečnosti je bil še tik pred popolno prenovo1 in bil glede na takratne 3 zvezdice cenovno dosegljivejši, kot danes. Po nekaj letih razno raznih poizkusov, smo letos spet preživeli nekaj dni v njem. V apartmaju, ki jih imajo v zgornjem nadstropju in moram priznati, da je božansko. Soba je carska, jacuzzi banja v kopalnici te razvaja tudi tik pred spanjem, če masažne kopeli nisi izkoristil že preko dneva na njihovi prekrasni terasi. Å epajo jim zajtrki, priznam, saj bi lahko imeli veliko boljšo ponudbo, a je glede lokacije in opremljenosti ta hotel vseeno vreden svoje cene.

Kasneje smo preizkusili camp, kjer sama prisegam na tistega v Sabbiadoru pred tistim v Rivieri. Čeprav je Sabbiadoro bolj hrupen in zagotovo bolj natrpan, ima njegova bližina centru in dogajanju, svojo prednost. V sezoni je vsak premik z avtom nespametna ideja, zato relativno velike razdalje (za počitniški kraj) mi ponavadi premagujemo s kolesi, ki jih obvezno vzamemo s seboj, sicer pa se jih da tam tudi izposoditi, nekateri hoteli pa jih imajo vključene že v svojo ponudbo. Od predela Lignano Riviera do Lignano Sabbiadoro je kar precejšnja razdalja, ki je tudi s kolesom kar izziv (sploh če imamo s sabo otroke). Camp je zelo urejen, čist in ima znotraj ograde tudi svoj bazen in nekaj ostalih “pritiklin”, če se nam ravno ne da gužvati se po mestu.

Včasih obiščemo Lignano le za en dan. Ob 9h ali celo ob 11h se z avtom zapodimo iz Ljubljane, tam na plažo do 7h zvečer, tuš, preobleka, večerja v nam najljubši restavraciji v centru Pinete – Sandrocchia, ki nudi od pizz, testenin, mesa in rib po nam povsem sprejemljivi ceni. Npr. pizze ali testenine dobite po cenah od 6 – 9€, povsem solidna porcija rib pa se suče med 10 in 12€ Å e malce zmigamo noge in izpraznimo denarnico, saj so v Lignanu tako vse trgovine in igralnice za otroke odprte v petek in svetek vse do enajstih zvečer, potem pa se navadno odpravimo domov.

Včasih pa se nam zljubi in v Lignanu ostanemo preko vikenda. Takole za nekaj dni zna v Lignanu sredi sezone biti težava najti solidno prenočišče po zmerni ceni. Hotelov in apartmajev je sicer malo morje in izven julija in avgusta sobo tudi ob vikendih dobiš brez večjih težav, četudi je ne rezerviraš vnaprej. Mi imamo našega “ata”, ki ga načeloma ne želim izdati, saj se tale usluga potem ne bo več izšla. “Ata” je starejši gospod, ki poseduje nek hotelčič – ma, bolj penzion z nekaj 10 sobami. Govori italijansko in nekaj malega nemško. Sobe nič posebnega, vendar mene vedno prevzame njegov vrt, kjer zjutraj postreže zajtrk. V miru, soncu v družbi le še nekaj drugih gostov, lahko mirno posedaš še ure v pozno dopoldne in nihče te ne ne bo podil, odnašal krožnike in očitno kazal, da je čas da se spokaš iz jedilnice.
Ata ima za nas Slovence vedno na rezervi še kakšno sobo in mislim, da je res edini v Lignanu, ki je na televiziji v sobah, našel tudi slovenski program. Ko vidi slovensko registracijo že maha, ker je itak prepričan, da so to eni od “njegovih”. Nočitev v sobi s tremi posteljami s klimo in tv-jem ter zajtrkom je bila pri njem lani na višku sezone 100€ na sobo, izven sezone pa okrog 80€.

Če gremo za več dni in nam z dopustom znese tako, da smo lahko odsotni od sobote do sobote, potem najamemo hiško ali apartma. Tega je v Lignanu res na tone. Stanovanja v 15 nadstropnih stolpnicah ali vile z 200 kvadrati, bazen pred hišo ali le prostor za avto – kar koli že imate v mislih. Stanovanja dajejo v najem agencije, ki jih je tam ogromno. Agencija ima zakupljenih nekaj kapacitet v svoji okolici, tam se zmenite za vaše želje, oni vam dajo ključ, poskrbijo za menjavo plina in kakršnekoli druge težave, razložijo kako do konkretnega stanovanja ali hiške in to je to. Tukaj smo preizkusili že nekaj različnih zadev in imamo kar nekaj izkušenj.
Apartmaji so VSI, kar smo jih preizkusili (in poskusili smo vsaj 10 različnih zadev, če ne več) znotraj zelo ubogo opremljeni. Zunaj še nekako izgleda, v notranjosti pa agencije, ki zakupijo določeno količino hišk ali stanovanj, namestijo pohištvo, ki ga očitno večinoma kupujejo na bovšjakih.

Mi apartma izbiramo raje, kot po izgledu na spletni strani ali v katalogu, glede na lokacijo. Mi se Sabbiadora ogibamo zaradi hrupnega nočnega življenja, zato najraje bivamo v senčni Pineti. Glede na to, da je v Lignanu mali milijon agencij in vsaka trži bivanje v svoji bližini, se mi obračamo direktno na agencijo, ki je na tisti lokaciji, ki nas zanima. Dobre izkušnje imam s 3 agencijami (vse so iz Pinete) Valparaiso je super, ker se nahaja takoj pri vhodu v Lignano (vodomet na rondoju), Unitasmarina je ena večjih in dobro organiziranih agencij pa tudi pri Agenciji Lignano smo že našli ugodno namestitev.

Vedno smo drugje, ker ponavadi stanovanje najemamo kakšen teden preden gremo, takrat pa je izbor dosegljivih kapacitet že precej omejen. Ponavadi grem kar na uradno stran Lignana in tam odtipkam zahteve, ki jih imam -. ponavadi je to predvsem datum in število sob ter želja, da smo locirani v Pineti …. in rezerviram.

Ufff, dolga sem že. Naslednjič sledi še nekaj obvestil o zabavi. Pred tem pa morda še 3. zadnji del mojega pametovanja o avtomobilih in njihovih voznikih.

  1. nekaj sob so že prenovili in mi smo bili ravno v teh [↩]

Le koliko časa bo zanimivo?

Se še spomnite nakupov v Palmanovi? Jaz spadam še v tisto množico, ki je v študentskih časih z največjim navdušenjem s prevozom kakšnega prijatelja, ki mu je oče posodil avto, rada odjadrala v Palmanovo in tam na nek specifičen, meni do takrat1 povsem tuj način, izbirala, natikala in kupovala, čevlje. Sredi takrat2 meni ogroooomnega nakupovalnega centra so bile postavljeni akvariji steklene vitrine, skozi katere si lahko z vseh strani ogledoval in občudoval tam na ogled postavljene čevlje, ki pa si se jih lahko dotaknil le, če si na temu namenjene listke, ki so se valjali na zgornji strani vitrine, zapisal kodo artikla in številko čevlja, ki te zanima. Å tevilke, ki so bile na voljo, so bile urejeno zapisane pred vsakim razstavljenim modelom. Z izpolnjenim lističem si se na to postavil pred pult, kjer ti je prodajalka prinesla vse želeno ter na pult, ki se je dvigoval med njo in tabo, postavila teh nekaj škatel. Malce moteče je bilo le to, da si čevlje natikal in jih ogledoval kar pred pultom, kjer je tik za tvojo ritjo stala še kopica ljudi, ki so nestrpno čakali, da svoj listek porinejo pred prodajalkin skladiščničin nos. Seveda je sprehajanje pred boljšo polovico odpadlo in srečen si bil, če si bil dodobra razgiban in si lahko dvignil nogo do nosu ter s tem svojemu dragemu dal možnost presoje ali ti šolenčki pristojijo. Itak, da … saj je bilo vse skoraj napol zastonj3, zato smo kupili, četudi nisi bil gotov, če ti rjava res najbolj paše k novi modri obleki.

Oh, ja, kaj vse smo počeli za nove “italijanske”4 čevlje!

Center je bil tako obiskan, da so kmalu poleg njega postavili še center z opremo za dom in nekaj let kasneje še prehrambeno trgovino Interspar. Meni se je počasi dvignil nos in zadnjih pet, sedem let me za nobeno ceno nisi več spravil po nakupih v napol zasmrajeni, nametani in natrpani center Emme-zeta. OK, razen po nakupih za kakšno poročno darilo zelo oddaljenim sorodnikom.5

Nakupovalni centri so začeli rasti tudi pri nas in počasi sem zasičena tudi teh zaprtih kockastih škatel in viham nos nad vsakim novim centrom, ki ga odprejo.

Pred nekaj leti pa sem v Ameriki naletela na prav zanimiv koncept nakupovanja. Peljali so me v Outlet Village, kjer so zgradili pravo naselje trgovinic. Parkiraš na parkircu pred “vasjo”, potem pa se ure in ure sprehajaš po naselju, kjer stoji trgovina poleg trgovine. Na ulicah ni avtomobilov, celo kolesarjev ne, WC je v stavbi in zaradi lulanja ni potrebno popiti dveh kav in ene Radenske in lepo razporejen na vsakih 5 minut hoje6, kjer so kavarnice razporejene na “pravih” koncih in kjer je vse “poceni”7, saj je vse outlet.

Itak, da se mi je takrat v Ameriki strgalo in sem se k Tomažu vrnila8 s polnimi vrečami večalimanj neuporabnih cunj.

Joj, ko bi kaj takšnega imeli tudi pri nas, sem sanjala!

In, bum …. na našem popotovanju po Italiji v nekem hotelu naletimo na letak, kjer kaže na nekaj temu podobnega v Brescia-i …. ej, pravi nakupovalni outlet CENTER v Evropi!!!! Juhu, carsko!

Prvič smo vse to gledali s široko razprtimi očmi in navalili, ko svinja v koruzo, drugič smo se že rahlo zmrdovali, češ saj cene so podobne, kot pri nas na razprodajah (pa še roba je enaka), tokrat pa smo nekaj takšnega obiskali že tretjič. Taisti center smo tokrat odkrili v naši bližini, odprli so prav takšnega v Palmanovi! No, ja …. saj je super, ko se končno med nakupovanjem celo sprehajaš po svežem zraku, nad tabo pa se vije prostrano nebo, a povem vam, da me počasi že mineva veselje in ko bo tak center stal v Ljubljani, si bom spet začela oblačila šivati sama!!!

A vseeno vam priznam, da sem ga9 malce poskenirala10 in vsa navdušena tam našla trgovinico, ki me je navdušila.

Ixos je mala trgovinica z neko odštekano žensko modo, pri katere oblačilih nič ne stoji na pravem mestu 🙂 . Ni ravno najnižji cenovni razred, a tukaj je vse itak outlet … ugodno torej11. In tako, če že zaradi ničesar drugega, bom tja vsaj nekaj časa zahajala vsaj zaradi te štacunce trgovine.

  1. če prav pomislim, tudi kasneje tega nisem videla nikjer drugje [↩]
  2. ja, pač takrat so bili drugi časi [↩]
  3. ja, ja, kar verjemi, če češ [↩]
  4. kao italijanske, itak je vprašanje, kateri Indijček jih je šival [↩]
  5. ja, saj vem, grdo od mene [↩]
  6. če seveda ne štejem tri zapravljene ure v trgovinah, ki so na poti [↩]
  7. mor’š misl’t 🙂 [↩]
  8. on je ta čas raje presedel na sončku ob jezeru v dobri moški družbi [↩]
  9. Oultet center Palmanova [↩]
  10. 1 uro so mi dali, da se prešpanciram preko njega [↩]
  11. če verjameš 😉 [↩]

Ali avto kaj pove o svojem šoferju 2.del

Takole je bilo s temi avtomobili. O tem, da obiskujem tole luštno šolo sem že pisala. Tukaj nas poskušajo naučiti resnih stvari, a meni očitno po glavi rojijo le neumnosti. Na nekem predavanju je predavatelj omenil, da PR avtomobilske industrije gradijo na tem, da znamke pripisujejo določenemu tipu ljudi. Ljudje pa ovce to zagrabijo in in tako vsi švedski loverji, ki jih peče vest zaradi najetega ljubezenskega gnezdeca za popoldanske skoke čez plot s svojo tajnico, posegajo po tipičnem družinskem avtu- Volvo karavanu. Jim dviguje …. ah, kaj že?! …. libido, baje.

Pa poglejmo velikost;

Majhen avto (Smart, Fičo, Mini, Twingo, C1, C2, Ford Ka …) vozijo vsekakor in predvsem bejbe. Če sta v družini dva avtomobila, bo tamalega dobila ona, ker ji je tako baje lažje manevrirati po mestu – tako pravi on, a resnica je takšna, da le ona zna v tako majhen prtljažnik spraviti laptop, nov zavoj wc papirja, škatlo praška, mehčalec, nekaj škatel mačje hrane, 3 zavoje plenic, nekaj sadja, zelenjave, gajbo piva za njegove prijatelje ter po možnosti še zložljiv voziček. Torej majhne avtomobile vozijo pametne, spretne in okretne bejbe ter neobremenjeni skulirani tipi.

Srednje velik (Golf, Mercedes A, Megan, C3, C4, Å koda Fabia, Seat Ibiza …) avto vozijo tisti moški, ki bi nekoč radi imeli velikega. Avto, seveda. Vozijo jih resno vezani moški blizu tridesetih, ki se počasi vdajajo v usodo, da je pred njimi še nekaj zadnjih let brezskrbne vožnje z njihovim črnim, znižanim, močno ozvočenim Golfom, čaka pa jih prihodnost s srebrnim Hyundai i30 karavanom in kupom plišastih igrač na zadnjem sedežu.

Velik avto;
karavan; jasno, da ga vozijo tisti taoženjeni. Ko žena res ne uspe v svojega Twinga zbasati vse krame, ata le milostno preloži vso kramo v svojega, zraven pa doda še rolerje, kolo, rolko, skiro, košarkarsko žogo, rokometno in nogometno žogo, badminton, na vrh avta pa v trugo naloži še vse ostalo, kar nujno potrebuje tričlanska družina za enodnevni izlet na Bled …. na kremšnite.
enoprostorec; vozi ga tisti pameten mož, ki je končno dojel, da je karavan absolutno premajhen avto za dodatnega novo pričakovanega – četrtega člana družine. Barbi bi morda še stlačili v trugo, a njena hiša zagotovo ne gre več nikamor.
težka snobi limuzina; ta je za taločene. Jah, ker so že prešli fazo karavana in želje po velikem in končno dojeli, da jim zrasel ne bo nikoli več in so prepričani, da se pleša veliko manj vidi ob veeeeeliki črni limuzini ala Audi S8 ali BMW serije 7.
terenska vozila; me še niste opazili?! No, ja saj me tudi moja ne, si mislijo tisti moški, ki doma nekako bolj poredko pridejo do besede.

Dizel proti bencinu;

Dizel; Punce, če ste pred vstopom v avto slučajno spregledale napis KR na registrski tablici in sedaj že sedite v notranjosti, poslušate malce bolj glasen zvok motorja ter ugotavljate, če je nebeško lep tip, ki vas je pobral na avtoštopu, vreden vašega truda, vam svetujem, da temeljito premislite ali ciljate na kratek ali dolgi rok. Kajti tistim z dolgoročnimi načrti lahko zagotovim1 da boste imele težavo pri vsakem nakupu novih čevljev …. v isti sezoni ….. ja, celo pri vsaki drugi sezoni znate imeti težave. A če ste tudi same pristašice dizla in še samske, potem znak po horoskopu niti ni tako pomemben, kot geografsko poreklo. Å kotje in Gorenjci so odlična kombinacija.

Bencin; jah, kaj naj rečem … moj je v študentskih časih vozil bencinarja 😉

Sicer pa kaj več o barvah pa naslednjič.

Prvi del pa tukaj.

  1. ja, ja, na osnovi lastnih izkušenj [↩]